Srčnost pač ne zadošča
Tujec v šoli
V Domu kulture Velenje je sredi novembra letos potekala prireditev velenjskih osnovnih šol z naslovom Vsi drugačni - vsi enakopravni in s podnaslovom Različne kulture nas bogatijo. Na večnacionalni prireditvi so nam osnovnošolci, med njimi predvsem tujci, približali nekatere evropske države - večinoma tiste, iz katerih prihajajo: Makedonijo, Srbijo, celo Moldavijo in Kitajsko. Predstavili so nam svoj jezik in kulturo ter gledalce navdušili. A vendar je zgodba o vpenjanju učencev tujcev v naš šolski sistem vse prej kot navdušujoča.
Velenje je še zmeraj mesto priložnosti in kot tako mamljivo za migrante. Hrvati, Bosanci, Srbi, Makedonci, Albanci, a tudi Moldavci, Ukrajinci, celo Kitajci prihajajo in skušajo najti svoj košček sreče. Kako se v slovensko šolo vživi otrok, ki pride v povsem drugačno okolje, kjer ga ne razume nihče izmed sošolcev ali celo delavcev šole, ki naj bi mu pomagali? Kako naj razredničarki pove, da ne bo malical, ker mu vera to prepoveduje, kako naj ji pri uri pojasni, da mora nujno na stranišče? Albanski deček v začetku pubertete se je iz povsem drugačne kulture preselil v Velenje in bil letos dodeljen v moj razred. Nisem mu znala pomagati, saj slovensko ne razume niti besede in jaz ne albansko. Tudi angleško ne zna. Kako naj se z njim sporazumevam, mu pomagam, saj sem vendarle njegova razredničarka?
Zakon je eno, praksa pa drugo
V podobni zagati se iz leta v leto znajde vse več učiteljev po vsej Sloveniji. V slovenskih šolah se namreč šola vedno več otrok tujcev, ki težko vstopajo v učni proces. Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 40/99) navaja, da bo naša država vodila »integracijsko politiko, katere temeljni cilji so zasnovani na temeljnih načelih in vrednotah enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja«. Zakon o osnovni šoli (1996) za otroke tujce predvideva tudi pouk maternega jezika skladno z mednarodnimi pogodbami. Ministrstvo je izdalo smernice, v katerih so ukrepi za pomoč pri šolanju otrok tujcev nakazani, dopolnitev 10. člena Zakona o osnovni šoli pa omogoča izpeljati tečaj slovenščine za učence, ki se vpisujejo v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji in prihajajo iz tujejezičnega okolja. Zakonske podlage obstajajo, a kaj, ko v praksi ni vse gladko. Ministrstvo je enajstim učencem tujcem, ki prihajajo iz različnih držav in letos obiskujejo našo šolo, namenilo skupaj tragikomičnih 30 ur. Kako naj se Albanci, Bosanci in Kitajci skupaj pri eni uri slovenščine na teden v enem letu naučijo jezika z učiteljico, ki ne zna ne albansko ne bosansko, kaj šele kitajsko. Kitajkam, ki letos obiskujejo našo šolo že drugo leto, pa tečaj sploh ne pripada več (država jim ga je radodarno namenila že prejšnje leto), čeprav bi ga nujno potrebovale.
Saj vendar nismo »superučitelji«
Država ni krivična le do učencev tujcev, temveč tudi do učiteljev, ki niso usposobljeni za izobraževanje otrok tujcev. Kako naj jih torej povsem polnopravno vpnejo v učni proces? Na papirju učiteljem ostaja možnost izobraževanja, a v praksi tečaji niso rešitev zaradi raznovrstnosti državljanstva učencev tujcev. Naj se potemtakem letos učim albansko ter bosansko, naslednje leto pa kitajsko in romunsko? Država bi morala vedeti, da učitelji nismo »superučitelji«. Problematiko bi morala reševati celoviteje, ne pa da to delo prepušča posameznim šolam ali nemočnim posameznikom.
Staršem tujcem, večinoma ekonomskim migrantom, ki ne želijo, da njihov otrok izgubi leto ali dve šolanja, tako ostaja še možnost, da sami poskrbijo za učenje slovenskega jezika. Od 10 do 25 evrov se gibljejo cene šolske ure tečaja slovenskega jezika, ki ga ponujajo uradne ustanove. Kako naj si jih privoščijo?
A ne smemo mešati jabolk in hrušk. Za nekatere učence tujce je tudi v Sloveniji dobro poskrbljeno. V Ljubljani otroci diplomantov in poslovnežev zaradi neznanja jezika že leta obiskujejo šole, ki delujejo po tujih in mednarodnih programih, pouk v njih poteka v angleščini ali francoščini, tudi učne vsebine so prilagojene.
Velenje je še vedno mesto priložnosti, ki se mu ob odobrenem vladnem projektu za izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj obeta močan priliv tujcev. Kaj razen srčnosti bomo »superučitelji« še lahko ponudili njihovim otrokom?
