Srčni in spoštljivi

Indija

Med prvomajskimi počitnicami se je skupina učiteljev z vseh koncev Slovenije odpravila v Indijo (v sklopu razpisa SVIZA in ptujske turistične agencije Europa Partner). V zlatem indijskem trikotniku New Delhi, Agra in Jaipur smo si ogledali stari in novi del New Delhija, se vozili z rikšo, obiskali Humajunov mavzolej, Qutub Minar, grobnice vladarja Akbarja, Taj Mahal, Rdečo trdnjavo, Biserno mošejo, mesto duhov Fatehpur Sikri in čudovito trdnjavo Amber. Kljub vročini 45 stopinj Celzija smo uživali v čudovitih arhitekturnih spomenikih svetovne kulturne dediščine, zanimiv pa nam je bil tudi drugi del našega obiska svetovnega šolskega sejma EDUCATION WORLDWIDE INDIA-PRAGATI MAIDAN in dveh šol v Jaipurju.

Svetovni šolski sejem smo si ogledali v prostorih hotela Ashok v New Delhiju. Po pregledu prtljage na vhodu smo vstopili v veliko aklimatizirano dvorano, razdeljeno na manjše enote, kjer so čakali zastopniki z informacijami različnih univerz iz Indije in vsega sveta. Nabrali smo prospekte in se sprehodili med množico. Zanimivo, da je bila največja gneča pred predstavništvom za igralsko šolo v New Yorku.

Želeli so le kak svinčnik

Seveda je bilo najlepše doživetje obisk dveh povsem različnih šol v Jaipurju. Prva je bila državna osnovna šola. Čeprav je bil to zadnji dan pouka, saj so se začele poletne počitnice, nas je pričakala množica otrok. Opazila sem njihova čista oblačila, ko pa sem eno izmed deklet prijela v naročje, se mi je zdela lahka kot peresce. Želeli so si le kak svinčnik in pograbili napolitanke, ki jih je razdelila ena izmed naših kolegic. Vso skupino približno tridesetih otrok je učila ena učiteljica. Razred je bil majhen odprt prostor, klopi ni bilo, le učiteljica je imela majhno mizo, na kateri je bila redovalnica. Majhno dvorišče je služilo kot telovadnica, toaletni prostori pa so bili pod drevesom na dvorišču. Kljub revščini pa sem občutila srčnost otrok in spoštovanje do učitelja. To spoštovanje do učiteljev se je v Indiji ukoreninilo v družbi že s kastnim sistemom, saj uvršča učitelje poleg duhovnikov in zdravnikov v prvo kasto.

Druga šola je bila povsem drugačna, lepo urejena, to je bila šola, ki jo upravlja kraljeva družina, imenovana JAIPUR PALACE SCHOOL. Sprejem na tej šoli je bil prav kraljevski, saj so nas sprejeli kot pred leti angleškega prestolonaslednika Charlesa. Tudi naš vodič nam je naročil, naj se lepo oblečemo. Najprej so nam priredili kulturni program z indijskimi plesi in pesmimi, potem so nas popeljali po skupinah na ogled po šoli. Učilnice so skrbno urejene, v predšolskem programu sta dve učiteljici, podobno kot pri nas. Pri oblikovanju gline so učenci imeli vsak svoj predpasnik. Ne vem, ali so učenci vedno tako pridni in disciplinirani, toda mi smo bili nad njihovo spoštljivostjo in pridnostjo navdušeni. Tudi učiteljice so se prijazno pogovarjale z nami in takoj smo vzpostavili prijateljski odnos. Občudovali smo tudi njihov bazen in urejen šolski vrt. Vseskozi nas je spremljala truma novinarjev in naslednji dan smo dobili časopise, v katerih so izšli članki o našem obisku v šoli.

Preglednica šolskega sistema

V Indiji je šolski sistem razdeljen na predprimarno, primarno, srednjo, sekundarno in terciarno šolstvo.

Predprimarno izobraževanje (predšolsko) je sestavljeno iz nižje in višje stopnje vrtca, kjer se pri otrocih razvijajo prve sposobnosti branja in pisanja.

Primarno izobraževanje (osnovna šola) zajema otroke, stare med šestim in enajstim letom, ki so razvrščeni od prvega do petega razreda.

Sekundarno izobraževanje (srednje šole) vključujejo učence stare med enajstimi in petnajstimi leti, ki so organizirani od šestega do desetega razreda.

Višje sekundarno izobraževanje (višje srednje šole) vključujejo študente, stare med šestnajstim in sedemnajstim letom, torej sta to enajsti in dvanajsti razred.

V nekaterih krajih je koncept, imenovan srednja šola za šesti, sedmi in osmi razred. V takih primerih so razredi od devetega do dvanajstega in so kvalificirani pod višje sekundarno izobraževanje.

Višje (visoko) izobraževanje v Indiji je namenjeno specializaciji na določenem področju in vključuje tehnične šole (kot je indijski inštitut za tehnologijo), kolidže in fakultete. Za pridobitev diplome traja študij medicine pet let, splošna profesionalizacija štiri leta, umetnost in komercialna področja pa tri.

Podiplomski študij traja še leto in pol do tri do najvišjega akademskega naslova. Stopnje razvoja se v Indiji in po mednarodni standardni kvalifikaciji skoraj popolnoma prekrivajo … Več v ŠR!