Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXIX, 4. maj 2018, številka 09

Vsebina časnika Šolski razgledi številka 9/2018

Ni ga čez užitek, ko se zarana zbudi, vzame fotoaparat in ujame jutro, prebujajoče se jutro. Na drugem koncu sveta ali doma na Vranskem, na bližnji gmajni. Ure in ure lahko postopa, se zmeraj znova čudi lepoti, občuduje preplet svetlobe in senc, vsakič jo prevzame lesket jutranje rose, njena milina in čistost.

Zaljubljena je v naravo, zaljubljena v življenje. Vsak trenutek ga živi v polnosti, ugotavlja. Odkar je Simona Miklavc (kot diplomirana ekonomistka) opustila svoje dolgoletno poklicno delo v javni upravi in ga zamenjala za »svobodo«, se še bolj zaveda, kako pomembno je biti, čutiti, zavedati se, živeti tukaj in zdaj.

Naj podobe trave, jutranje rose in svetlobe, ki jih Simona tokrat deli z nami, navdihnejo tudi vas, nas so že …

Cenjeni Ivan

Uvodnik

Ves ta cirkus okrog tvoje stoletnice je še mene spet prepričal, da tvoja dela spet vzamem v roke in jih preberem. In ne trpim tako zelo, da boš vedel. Tisti večni ból je še vedno prisoten in tudi srce je večkrat obteženo. Kljub temu pa ugotovim, da je bilo in bo vedno tako ter da je tale naš svet vsaj tako raznolik kot siničkino petje, na trenutke kar dretje.

Pa vse najboljše, dragi Ivan! Prisrčen pozdrav!

Ivanu Cankarju (10. 5. 1876–11. 12. 1918) namenja pismo ob rojstnem dnevu Tara Milčinski.

Več »Klik za več!«

Jara kača našega nerazumevanja

Odnos do znanosti

Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (Nakvis) je nedavno dobila novo vodstvo. Direktor je postal dr. Franci Demšar, ki je bil vrsto let tudi prvi direktor nacionalne raziskovalne agencije (ARRS). Po moji oceni je Demšarjevo imenovanje dobra napoved za podporo slovenske visokošolske kakovosti, žal pa nima vpliva na financiranje visokega šolstva. To je pač odvisno od proračunskih odločevalcev, ki pa, kdo ve zakaj, visoko šolstvo in znanost še vedno obravnavajo kot tisti del javne porabe, ki ga je treba čim bolj oklestiti ... Piše Jasna Kontler Salamon.

Več »Klik za več!«

Študentski upor na francoskih univerzah

Naš komentar

Natanko pol stoletja po zgodovinskem študentskem uporu maja 1968 se študentje na nekaterih francoskih univerzah ponovno upirajo. Nasprotujejo napovedani Macronovi reformi univerze, ki predvideva, da bodo univerze oziroma fakultete lahko same izbirale svoje študente. Za vpis na javno univerzo ne bo več zadoščala uspešno opravljena matura. Kateri maturanti se bodo lahko vpisali na posamezno univerzo, bo odvisno od odločitve te univerze. Z vpeljavo tovrstne selekcije študentov naj bi univerze postale učinkovitejše, ker se bo – kot verjamejo zagovorniki reforme – zmanjšalo število študentov, ki nikoli ne diplomirajo … Piše Zdenko Kodelja.

Več »Klik za več!«

O samoaktualizaciji

Uporniki so se razbežali in ostali ali postali hlapci

Preusmeritev iz območja političnega v zasebno je v bistvu tolažba hlapcev in je posledica poraza v družbenem boju. Če vsaj malo drži Heglova analiza odnosa med gospodarjem in hlapcem, je treba razumeti ta obrat v tem duhu. Podrejeni so naprej zaradi vse večjega znanja in rastočega poguma dosegli točko, ko so želeli uveljaviti svoja pravila življenja. Toda bili so preveč ohlapno organizirani, brez realnih alternativ in gospodarji so jih strli ob prvem resnem posredovanju. Piše Andrej Adam.

Več »Klik za več!«

Stoli v zbornici

List iz dnevnika

Pred mnogimi leti, več kot trideset jih je minilo, sva s prijateljico prvič sedeli v zbornici na eni od velikih, uglednih šol. Prva služba. Čakali sva na konferenco. Zbornica je bila prazna. Stoli so se počasi polnili. Starejša učiteljica naju je opozorila, da na stolih, kjer sediva, že trideset let sedita ona in njena kolegica in da bo tako tudi danes. Presenečeni sva se presedli. Izkušnja je ostala živa. Kdo ve, zakaj se naju je tako dotaknila … Piše Darja Katrašnik.

Več »Klik za več!«

Kaj pa otrokovo vedenje?

Strokovnjakinja odgovarja

Otroka imam v podaljšanem bivanju. Dvakrat se je že zgodilo, da mi je sin potarnal, da mu vzgojiteljica za kazen ni dala kosila. Enkrat je tako jedel le solato, drugič, ko ga je za kazen poslala iz razreda, je ostal brez kosila. Sicer so mu ga pozneje ponujali, a ga je trmasto zavrnil. Se vam zdi tak način korekten? Nič nimam proti kaznovanju, a kosilo plačam in otrok res ne sme biti lačen ...

Kaj svetuje naši bralki Tereza Žerdin?

Več »Klik za več!«

Ne prezrite!

Na čem stoji svet? V šolah, osnovnih in srednjih, imamo pogoje, da mladim pomagamo (in to je naša dolžnost) najti svojo pot, svoje dobro v sebi, da v njih razvijamo socialno kompetentnost, da jih opolnomočimo z veščinami, ki vodijo do srečnega in zadovoljnega življenja. ***Sprostimo se. Moje navdihujoče tekaško »popotovanje«. ***Zapisano pa nikakor ne pomeni, da ne moremo vplivati na družbeno blagostanje in blagostanje posameznikov v končnih svetovih. Glede moralne panike.***Na šoli smo opazili pojav spletnega nasilja, ki ga je kljub prizadevanjem težko omejiti in odkriti krivce. Ozaveščati, ozaveščati, ozaveščati …***Ladij ni več, tudi razstave ob bolečem razrezu ne. Bili sta Ribi.

Le z drugimi smo – za vas utrinki z nacionalnega usposabljanja; s tekaškimi »popotovanjem« nad sivine vsakdana; šole smo povprašali, kako se umeščajo v lokalno okolje, v slovenski prostor in tudi v širši evropski prostor; razmišljamo o bralnih položajih, na potep smo se odpravili tokrat spet v Izrael, natančneje v Nazaret, pišemo o mladih raziskovalcih, tokrat res o najmlajših, tudi z objavljenimi članki spodbujamo pisanje z roko ... in še in še …

Tokrat v rubriki MIZŠ o 3. nacionalni konferenci o jezikih v izobraževanju in Evropski šoli v Ljubljani, ki na novo odpira vrata.

Center RS za poklicno izobraževanje v sodelovanju z Republiko Slovenijo in Evropsko unijo predstavlja večmesečno strokovno izobraževanje učiteljev in strokovnih delavcev v podjetjih.

Podjetje Audax predstavljaposodobljeno računalniško učilnico naGimnaziji in srednji šoli Kočevje, kjer bodo dijaki programa strojni tehnik v učnem procesu uporabljali programsko opremo PTC Creo in povsem nov 3D tiskalnik Ultimaker 3.