Vsebina časnika Šolski razgledi številka 6/2011

Vedno si je želela, da bi znala slikati. Njena tiha želja, ki pa se ji je zdela nedosegljiva. Kot učiteljica bi morala verjeti v učenje, a je bila povsem takšna kot njeni dijaki in študentje, ki pravijo, da ne bodo nikoli razumeli matematike, ker pač za matematiko niso. Andreja Jelen Mernik je tako zmeraj bila prepričana, da za slikanje pač ni, pravzaprav da slikanje ni zanjo. In to jo je kar malo žalostilo.

Pa se je zgodilo … Kako in kaj preberite v ŠR, tokrat –- ne povsem naključno – pa vabljeni na njeno prvo samostojno likovno razstavo – med slike po našem časopisu in čisto zares v galerijo Železarskega muzeja na Teharjah.

Filozofija in ljubezen

Uvodnik

Mnenje, da je ljubezen le biološko dejstvo ali igra narave, je tako najbrž zmotno; protiprimerov mrgoli. Tudi dijaki jih kmalu odkrijejo: kaj pa ljubezen med istospolnimi partnerji, kaj pa ljubezni v domovih za upokojence, kaj pa ljubezni med ljudmi, ki ne morejo imeti otrok, kaj pa ljubezni po internetu itd.

Poleg tega se, seveda, lahko vprašamo, kako vemo, da nekoga ljubimo. Morda bi pomislili, da to pa resda vsakdo vé, saj to občuti. Toda nekateri bi bržkone dejali, da ljubezen sicer res občutimo, vendar ne vemo, kaj ljubimo. Morda pa v ljubezni ne gre toliko za ljubezen do drugega ... Piše Andrej Adam. Več v ŠR!

Za manjši javni sektor z OECD naprej

Naš komentar

Zadnja raziskava Pisa, predvsem del, ki se nanaša na bralno pismenost, zlepa ne izgine iz medijev. Umestitev nekaterih njenih ugotovitev v poročilo OECD je celi stvari dodala ekonomsko razsežnost in – kar je še posebej vredno pozornosti – je tudi znotraj Slovenije sprožila razmišljanja, ki bi lahko vodila k vprašljivim rešitvam. To še zdaleč ne pomeni, da je treba vse pripombe organizacije razvitih kapitalističnih držav, katere članica je Slovenija pred nedavnim postala, frontalno zavrniti. Treba jih je pač razumeti s kančkom soli. Če, denimo, analitiki OECD menijo, da se slovenska vlaganja v preduniverzitetno izobraževanje kažejo spričo nekoliko podpovprečnih rezultatov za prevelika, bi iz tega lahko sledila logika, po kateri bi manjša vlaganja lahko proizvedla boljše rezultate.(!?) Več v prispevku Darka Štrajna!

»Klik za več!«

Spoštovanje različnosti

Vrednote na preizkušnji

Pred dnevi (4. marca letos) je na Glasbeni šoli Krško potekal posvet Otroci s posebnimi potrebami v glasbeni šoli. Namen je bil predstaviti in povezati znanje ter izkušnje teoretikov in praktikov pri glasbenem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Pobuda za organizacijo posveta izhaja iz izkušenj in potreb učiteljev, ki se pri svojem pedagoškem delu srečujejo z otroki s posebnimi potrebami. Kljub zelo dobri organiziranosti glasbenega šolstva v Sloveniji doslej ni bilo posvečeno prav dosti pozornosti delu z otroki s posebnimi potrebami – ne v strokovnem smislu in ne v organizacijskem. O posvetu piše Barbara Smolej Fritz, preberite v ŠR!

Kokakola in čips. Droga in seks. Dajmo!

Šolar kot potrošnik

V tej številki Šolskih razgledov in v nekaj prihodnjih bomo objavili več prispevkov Viljema Ščuke, izkušenega šolskega zdravnika in psihoterapevta. Zelo dobro ga poznajo na Goriškem, Vipavskem in Tržaškem, saj je 35 let delal predvsem z mladimi. Veliko je tudi javno nastopal in objavljal, najodmevnejša pa je njegova knjiga Šolar na poti do sebe , ki je sad njegovega dolgoletnega dela na terenu, pri reševanju težav mladostnikov, ko se ti soočajo sami s seboj, s svojimi potrebami, željami in hotenji na eni ter omejitvami in pogoji na drugi strani …

V člankih, ki jih boste lahko prebirali v Šolskih razgledih, pisec načenja problem bivanjske praznine mlade generacije kot odsev potrošniške družbe, ki sta jo dodatno pospešila neoliberalno usmerjen kapitalizem in še vedno prisotna kratkovidnost akademske znanosti, ki ne zmore obravnavati človeka kot telesno, duševno in metafizično (duhovno) bitje. Skrb za telesno zdravje in izobraženost še nista jamstvo za osebnostno celovitost razvijajočega se posameznika v letih zorenja, saj manjka sposobnost ozaveščanja sebe in sposobnost doživljanja dogajanj, da bi lahko ovrednotil neko dogajanje in mu določil smisel. Za razvoj duhovnosti potrebuje že od malega urjenje smiselnih gibalnih vzorcev, čutnih zaznav in čustvenih občutenj, da bi zmogel oblikovati miselne predstave o dogajanju in opazovano dogajanje s čustvi in razumom dojel. Če ga tega starši, vzgojitelji in učitelji niso naučili, bo čustveno nepismen, miselno neokreten in duhovno izpraznjen. Počuti se osamljen in ne dojame ne sebe in ne okolja. Bivanjsko stisko rešuje z burnim draženjem čutil, da bi s pomočjo psihotropnih snovi, ritmične glasbe in seksualnih vložkov »napolnil« občutek osamljenosti, praznine in brezizhodnosti.

Viljem Ščuka opozarja na vzroke čustvenih in bivanjskih stisk mladih, ki so posledica potrošništva ter miselne ozkosti staršev in učiteljev, ki zaradi nevednosti potiskajo mlade na rob družbe in jim s tem delajo krivico, saj so mladi le grešni kozli za napake odraslih. Rešitev vidi avtor v šoli, ki naj bi vpeljala v redni pouk od 6. do 18. leta starosti predmet Oblikovanje osebnosti. Prepričan je namreč, da je motivirano učenje mogoče šele potem, ko učenec, dijak spozna smisel izobraževanja. Tokrat prvi iz niza prispevkov, in sicer Šolar kot potrošnik. Več v ŠR!

Umrla ljubezen

Srednješolci in branje

Ne morem mimo dejstva, da kateri koli časopis odprem, vključno s Šolskimi razgledi, berem o tem, kako nizka bralna pismenost je značilna za slovenske šolarje. In nehote, ne da bi mi kdo to očital, se kot profesorica slovenščine kar naenkrat čutim krivo za to.

Kako je s tem, kdo je kriv in kdo ni? Ali gre krivdo pripisovati šolskemu sistemu ali stanju v družini in družbi na sploh? Najbrž vprašanja, na katera bo težko najti odgovore.

Zato lahko le razmišljam. Kot ena od tistih, ki se čuti ne krivo za nastalo situacijo, ampak dolžno med mladimi spodbujati branje in njihovo ljubezen do knjige. Zanimivo razmišljanje in izkušnje Slavke Breznikar.

»Klik za več!«

Sodelovanje

Rubrika Opazujem, razmišljam, spoznavam

Čudežna beseda, z močnim nabojem in resničnim sporočilom je – sodelovanje. Včasih ga je težko razumeti, še težje živeti. Sodelovanje je najprej investicija, ki ima merljive rezultate šele srednjeročno, pogosto dolgoročno. Sodelovanje ne prinaša uspeha in bogastva čez noč, razen občutka, da smo naredili nekaj skupaj oziroma da smo prispevali malo k uspehu drugega.

Sodelovanje skriva v sebi delo. Trdo delo. In beseda sodelovanje nam pokaže zaimek vanje. Mnoge bogate besede se začnejo s predpono so. Soustvarjanje, sooblikovanje, sodelovanje. Predpona, ki kaže na preboj skupaj, energetsko večplastnost deležnikov in povezovanje medstrukturnega in mednivojskega. Velike besede. V osnovi pa gre za to, da skupaj vlagamo delo v druge, kar nam pomaga stremeti k uspehu vseh. Razmišljanje Žige Vavpotiča vzbuja upanje, preberite v ŠR!

Gospod Karwemera

Borec za lokalni jezik in kulturo

Dobro je poznan v mestu Kabale v jugozahodni Ugandi. Je že precej v letih, a kljub temu izjemno fizično in umsko dejaven. Vsak dan se sprehaja po mestu, kolesari, bere, piše, če pa se mu le ponudi priložnost, prenaša svoje znanje na ukaželjne sokrajane, turiste in popotnike. Gospod Karwemera je bil namreč učitelj, njegova strast pa sta predvsem lokalna kultura in lokalni jezik. Kadar sem ga srečala, je takoj po pozdravu sledila kratka lekcija lokalnega jezika – rukige. Spoznajte ga v prispevku Irme Šinkovec, ki se oglaša iz Ugande. Prav tako od tam pa piše tudi Monika Bizjak, in sicer prve vtise iz za nas oddaljene afriške dežele, v kateri dela kot prostovoljka … Več v ŠR!

Strah pred matematiko

A ne pozabimo, da vrtnicam ne smemo odstraniti trnja

Naj po pravici povem, tudi mene je strah. Nekaj začetka tega strahu je gotovo zaradi tistih učiteljev, ki so se v šolskih klopeh naučili sovražiti matematiko in to sovraštvo uspešno prenašajo na svoje učence. Približno tako je mnenje o vzrokih strahu pred matematiko zapisal Georg Polya v knjigi Kako rešujemo matematične probleme. Na žalost se moram s tem mnenjem včasih celo strinjati. Čeprav ima enako moč in učinek (kot sovraštvo do matematike) tudi nerazumevanje učiteljev, da nekdo nečesa tako preprostega ne dojame. Tudi to vrsto učiteljev imamo in jih je mogoče celo več kot tistih, ki matematiko sovražijo. Še večji del tega strahu se »deduje«. Tudi starši prenašajo svoje strahce (ki so znotraj votli, okrog jih pa nič ni) – še bolj kot učitelji – na svoje potomstvo. Veliko o matematiki boste zvedeli v prispevku dr. Zvonka Perata.

»Klik za več!«

Kaj zanimivega smo še pripravili za vas?

A ne pozabimo, da vrtnicam ne smemo odstraniti trnja

V novih Šolskih razgledih se ob komentiranju aktualnega dogajanja v visokem šolstvu in znanosti Jasna Kontler Salamon spominja celo Julija Cezarja; pišemo o tehniki in tehnologiji in ugotavljamo, da če bi nekdo za pokušino izklopil vse vire elektrike na svetu, bi se znašli v kameni dobi (in tudi Bele knjige ne bi mogli prebirati, če bi bila zapisana v elektronski obliki). Razmišljamo o družbeni odgovornosti, v želji po odlični šoli pa se zavedamo, da odličnost zahteva trdo delo - zanjo kamilični čaj ne bo zadosti, kakor tudi ne bo zadosti Pedagoški triptih ... Ustavili smo se v razstavišču Ludvik, ki je med nami že 20 let; zanimalo nas je tudi, kako je s prostovoljstvom na naših šolah; ponovno vas želimo spomniti na projekt Simbioz@, ki smo ga nadrobno predstavili že prejšnjikrat – pridružite se mu raje danes kot jutri! Sprehajamo se med novimi knjigami, spoznavamo učiteljico matematike, ki jo je v ta poklic privedla ljubezen na prvi pogled, in sicer do ulomkov. Še to: pomlad je pred vrati, zato beseda o kolesarjenju in kolesarskih izpitih – v zvezi s tem:običajno starši naučijo otroka voziti otroško kolo, potem pa se na vse skupaj pozabi; je to res dovolj? Za vas tudi tokrat Športni pogled Nika Slane, ki med drugim ugotavlja, da dekleta gledajo na svet veliko bolj pragmatično od fantov, a ne le to, tudi z moškimi razpolagajo, kot se jim zdi najbolje …

Ne prezrite!

Za vas tudi tokrat odgovor Tereze Žerdin in naše druge stalne rubrike, predvsem pa objavljamo veliko razpisov in vabimo, da se prijavite na že tradicionalno, tokrat 15. revijo ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika, poka pod goro ....