Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXV, 3. oktober 2014, številka 15

Vsebina časnika Šolski razgledi številka 15/2014

Iskrene čestitke ob vašem prazniku, 5. oktobru,
spoštovane učiteljice in učitelji!

Polni koledarji, polni dnevi, polne glave. In na vse to še nove informacije, še nove naloge, še nova pričakovanja in celo zahteve. Človek pa je še zmeraj le – človek. Res, da nam sodobna tehnologija olajša veliko, a obenem nas zasvoji, po svoje zasiči. Težnja po miru, tišini, ravnotežju in harmoniji je še zmeraj človekova potreba, kot je bila nekdaj, le da jo je morda na videz zdaj teže zadovoljiti. A pot do tovrstne harmonije zmeraj je.

Če nimamo v bližini gozda, idiličnega travnika, deroče reke, neskončnega morja ali vsaj igrivega potoka, ki nam najhitreje pomagajo začutiti sebe, si pomagamo drugače. Imenitna popotnica je izbrana glasba, primerno gibanje, predvsem tudi umetniško izražanje. Prelivanje barv in sledi, ki jih puščamo za sabo, so zagotovo pot vase. In ustvarjanje mandal toliko bolj. Geometrijski liki različnih oblik in barv, figure, liki in simboli. Vse to se v mandalah ponavlja, se širi in se oži, raste in razrašča; se pretaka in zliva, se prepleta in spaja. Mandale – poimenovanje izvira iz sanskrta in pomeni kolo, sveti krog, pravzaprav tisto, kar je bistvo – so že od nekdaj pripomogle k zbranosti, služile so kot osnovni simbol pri meditaciji. Pomagajo najti pot k sebi, pot k miru in sožitju s seboj. Najbolj poznane so tibetanske mandale, ki so ustvarjene po posebnih tradicionalnih navodilih in imajo omejeno število motivov. Pri osebnih mandalah ni takšnih omejitev, saj izražajo osebno doživljanje zunanjega in notranjega sveta.

Lučka Selan (1950–2002), profesorica likovne pedagogike, tudi prejemnica najvišje državne nagrade RS na področju šolstva za svoje izjemno ustvarjalno in pedagoško delo, je v svojem prekratkem življenju slikala na svilo, oblikovala iz žice in gline, ustvarjala je v pastelu, akvarelu, grafiki …, predvsem pa nam je zapustila tudi mandale, veliko mandal. Nekaj barvitih, ki so nastale v njenem najustvarjalnejšem obdobju, delimo tokrat z vami. Kdo ve, kaj boste zagledali v njih, na kakšna pota vas bodo popeljale … Izbrali smo svetle, spodbudne, takšne, da vas razveselijo, vzbudijo v vas optimizem, vas ožarijo tudi na kak temačen dan. In predvsem, da vas spodbudijo, da morda poprimete po barvnih svinčnikih in si ustvarite čisto svojo, samo vašo mandalo.

Več o umetnici smo zapisali že pred leti, ko smo Šolske razglede opremili z njenimi vilinskimi bitji (ŠR št. 19/2009). Besedilo, ki je takrat pospremilo njeno ustvarjanje, objavljamo zdaj za vas tudi na eŠR.

Opravičilo (redno) zaposlenega

Uvodnik

Opravičilo človeka je drobna knjižica, ki jo je napisala Karin Cvetko Vah. To je tista knjižica, ki je nam, v uredništvu, dodobra oznamovala poletje. Tako premišljeno je zapisana vsaka misel, vsak stavek, vsaka beseda …, prav tako so skrbno izbrani uvodni verzi pastorja Martina Niemöllerja. Profesorica matematike, doktorica znanosti, žena, mati, ljubiteljica živali in še mnogega lepega, globokega in vrednega, je zapisala pravo knjižico ob pravem času (izdale so jo Sanje). Del vsebine je zapisala tudi v tokratni uvodnik za vas, spoštovane bralke in bralci Šolskih razgledov. Že ni naključje, da je to prav zdaj – pred svetovnim dnevom učitelja. Praznik je to, res, in tudi priložnost za globlji razmislek o poklicu, poslanstvu, življenju …

, Več »Klik za več!«

Vzgojni ukrepi in restitucija

Pot k pozitivnim spremembam

Se vam je že zgodilo, da vas je učenec ozmerjal? Vas je že kdaj učenec brcnil, udaril, oprasnil, pljunil …? Je kdaj učenec pred vami strgal svoj test? Ste na šolskem parkirišču že naleteli, da bi vam kdo praskal avtomobil, predrl ali spustil pnevmatike? Vam je že kdaj učenec s čim zagrozil? Vam je učenec že kdaj kaj vzel ali uničil? So vam že kaj nastavili na stol, mizo ali v vašo torbo ali pa je morda kdo brskal po vaših stvareh? Neverjetno je verjetno. Sliši se kot v filmu, a vse to se dogaja. Skorajda na vsaki šoli. Petra Atteya Fabiani.

 

Več »Klik za več!«

O predalčkanju

Ne sodi knjige po platnicah

Tako kot mimoidoče na cesti lahko tudi učence v učilnicah razvrstimo med pripadnike različnih subkultur: rokerje, metalce, reperje, hiphoperje, skejterje, pankerje, emote, japije, hipsterje, rejverje, geekcheeke in še veliko drugih. Med njimi so tudi taki, ki jih ne moremo umestiti v nobeno subkulturo, saj spadajo v tisto večino, ki ne želi izstopati; torej bi jih lahko označili kot konformiste. Če jih tako na hitro popredalčkamo v svojih mislih, da bi si laže zapomnili njihovo ime, s tem ni nič narobe; če pa jih opremimo še z različnimi lastnostmi, ki naj bi pripadale različnim subkulturam, je to že drugače. Ni namreč nujno, da bo pripadnik subkulture »geekcheek«, za katero so značilni »piflarski« stil, očala s širokimi okvirji, razpravljanje o neobičajnih stvareh in obsedenost z različnimi intelektualnimi temami, eden izmed naših najbolj kritično razmišljujočih in zavzetih učencev … Špela Močilnikar.

 

Več »Klik za več!«

Najina pisana tapiserija

Tridesetletni najstniki ali pred čim učitelji varujemo otroke?

Še tretji mit, da živimo v bolj kriminalizirani družbi, v kateri narašča število kaznivih dejanj in nevarnosti za otroke. Celo angleški in ameriški kriminologi priznavajo, da to ne drži in da so ugrabitve otrok in zločini nad njimi prav tako redki, ali še bolj, kot nekoč. V nasprotju s tem pa je svaril, tudi formalnih, vse več, z ministrstva za šolstvo smo, denimo, dobili navodilo, da otroke opozorimo, naj se ne pogovarjajo z neznanci. Postajamo ne bolj kriminalna, pač pa bolj prestrašena družba. Petnajstletnica gre k prijateljici, ki stanuje čez cesto, in se mora takoj javiti mami, da je srečno prispela. Starši s pomočjo mobitelov izvajajo nadzor nad slehernim početjem svojih otrok, ljubše jim je, da so doma, »na varnem«. Otroke smo iz stvarnega sveta uličnih izkušenj, neposrednega druženja in pohajkovanja po naravnem okolju potisnili v njihove sobe in v internetni svet. Tanja Plevnik.

 

Več »Klik za več!«

S poslanstvom srca

Biti učitelj

Pustite nam, da razvijamo svojo ustvarjalnost, omogočite nam dovolj časa za delo z našimi učenci, ne obremenjujte nas z doprinosi in z nepotrebnimi zadolžitvami, če te nimajo osmišljenega cilja … Bojana Levinger.

 

Več »Klik za več!«

List iz dnevnika

V spomin …

23. oktobra 2014 bo na velikih platnih zasijala v glavni vlogi filma Vloga za Emo, a v prvih vrstah bo sedela ekipa sama – brez Lare, brez glavne junakinje, brez Eme …Življenje te zadane in ne zadane te v šolskih klopeh. Niti učitelje, še najmanj učence … Tega si seveda ne priznamo, ker bi to pomenilo, da moramo ven iz klopi, ven iz povprečnosti, morda ven iz institucije in izza zidov … Tu in tam pa se zgodi kaj takšnega in zgodi se nekdo, ki nam vse, kar od nas učiteljev  institucija pričakuje, podre. Tako se je pred dobrimi tremi leti zgodila Lara Safran. Potrkala je na vrata Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju. In me hitro našla. Ja, najdemo se; me duše, ki smo se srečale z namenom in s poslanstvom, da druga drugi pomagamo uresničiti svoje sanje … Mateja Zorko.

 

Več »Klik za več!«

Ne prezrite!

V Rusiji se vsaj ponekod že ravnajo po tem, da ima odličnost prednost pred bolonjskimi birokratskimi omejitvami – ob novem študijskem začetku O polnih in praznih predavalnicah in moskovski izkušnji. * Če verjamem, da sem v celoti sam odgovoren za svojo usodo, za svojo srečo ali nesrečo, potem moram delati več, jesti manj, biti fleksibilen, bolj zdrav, bolj V imenu vrednosti – še o prodanih dušah. Sodobnemu kapitalizmu ni več treba prevzemati stroškov za izobrazbo, kulturo, zdravje … * V Evropski uniji so dolžniška razmerja povzročila ločitev držav na tiste, ki posojajo denar, in one, ki posojila najemajo in med katerimi so nekatere že v položaju, ko morajo za plačevanje obresti za najeta posojila najemati nova posojila. O krizi in varčevanju. * Da matematika ne bo povzročala preglavic: Olajšajmo deljenje z dvomestnim številom. * Poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika – Predano in z občutkom. *Nekaj namigov, iz narave, seveda, da ne bo zoprno, boleče, srbeče in krvaveče »tam zadaj« – Hemoroidi. * Predšolska vzgoja, eko družabne igre in Zdrava/nezdrava hrana* Diskgolfje zaživel pod Peco. * Kuhamo preprosto in igraje, tokrat Ohrovt, zadetek v polno. * V kolektivu imam kolega, ki želita, da se službene zadeve "dogovarjamo" izključno po e-pošti; ko se želim o čem med odmorom pogovoriti, pravita, naj napišem in pošljem …Po e-pošti ali ob kavi?* Zakaj se v šoli učimo kopice podatkov, ki nam v življenju le redko koristijo; danes vendar lahko skoraj vse informacije najdemo na spletu … Preveč podatkov onemogoča temeljitost. * Več kot le ekskurzija: po poteh prve in druge svetovne vojne – Še daleč do sprave. * Priložnost za razgledovce: Zakaj ste kot učitelji (radi) naročniki Šolskih razgledov?

Poročamo s seje strokovnega sveta za izobraževanje odraslih, pišemo o tem, kako s Kresničko ohranjati otroško radovednost in željo po razumevanju narave; ob svetovnem dnevu učiteljev nas zanima vaš pogled na učitelja in njegovo mesto v družbi. Ugotavljamo, kdo sme priti na govorilne ure. Sprašujemo se, ali znamo pometati pred lastnim pragom, Simbioza (giba) vas vabi k sodelovanju, namigujemo, kako se spopasti s težkim dnevom, »sprehajamo se« po Abecedi otroštva z Alešem Debeljakom, predstavljamo naravoslovje v vrtcu, … Nismo pozabili tudi na športni pogled, študentsko areno, modre misli in, seveda, na čečkalčke …

Kdaj ste bili zadnjikrat v banki ponoči?

Bili smo na slavnostnem odprtju energetsko saniranih šol in knjižnice: POŠ Vrtojba, POŠ Vincenzo e Diego De Castro Sečovlje, telovadnico OŠ Šmarje pri Kopru, POŠ Kojsko, POŠ Trnovo in Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu!