Vsebina časnika Šolski razgledi številka 5/2014
Pred dnevi se je vrnil z večmesečnega študijskega obiska v Indiji. Nekaj svojih imenitnih fotografij iz oddaljene dežele nam je poslal že pred časom, še od tam. Za tokratno objavo smo izbrali najbolj pisane – dve med njimi lahko povežemo s pravkar minulim pustom, veliko jih je s podobami žensk, odetih v pisana oblačila, vse – tudi kakšna hudomušna je med njimi – pa nam skušajo približati utrip indijskega vsakdana … So pisane in barvite. Pisane, da preženejo oblake, obarvajo temine v nas, predvsem pa tudi zato, da ožarijo jutrišnji praznik.
Vse podobe je ujel v fotografski objektiv Lucijan Plevnik, univ. dipl. matematik, zdaj doktorski študent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in ima status mladega raziskovalca. Njegove fotografije bomo prav radi še kdaj objavili, a naj jih v miru pregleda in se jim prepusti najprej sam, in, seveda, ob njih po kapljicah in z občutkom podoživlja nepozabno obdobje. Z največjim veseljem bomo z vami delili tudi njegove vtise, če jih bo pripravljen strniti in ubesediti. A prav nič se ne mudi. Tovrstna potovanja se namreč nikdar ne končajo. Prav na svoj način se začnejo šele (pravzaprav se nadaljujejo), ko se vrnemo domov. Kje je v teh dneh Lucijan, niti ne vemo. Morda je v Ljubljani in že pri študijskih obveznostih. Morda je doma, med milimi kozjanskimi hribčki, ki jim v Indiji ni para. Morda … morda načrtuje že nov potep? Zagotovo pa je, kjer koli je in kar koli počne, prepojen z globokimi vtisi, bogatim novim vedenjem in z neprecenljivimi izkušnjami …
Nas slabi medosebni odnosi motijo?
Uvodnik
Za biološko rojstvo potrebujemo zrak, pljuča, da samostojno zadihamo. Nismo več odvisni od matere in postanemo samostojno telo. Za socialno rojstvo potrebujemo »socialno raztopino«. Ljudi, da nas obdajajo. Zato nenehno preverjamo, ali so ob nas. Otrok si od začetka biološkega življenja prizadeva, da bi se čim prej naučil, kako si lahko ob sebi zagotavlja ljudi. Kot telo za življenje potrebuje dihanje, zrak, kisik, potrebuje duša ustrezno socialno raztopino, odzive ljudi, da deluje, ohranja ravnotežje in se razvija. Potrebujemo medosebne odnose in odzivanje drugih ljudi – podobno kot ribe potrebujejo vodo, ugotavlja dr. Ana Krajnc.
»Klik za več!«
Naj pomlad ne postane nema
Naš pogovor
Kaj pridobi mlad človek, če stopi na pot »zelenega načina življenja«?
Mladi ljudje z novim znanjem bolje spoznavajo, kaj vse škoduje naravi, seznanjajo se s preventivnim ravnanjem ob naravnih in ekoloških nesrečah ter zvedo, kako prenoviti degradirano okolje, varovati naravne vrednote, ohranjati naravne vire. Poudarjam, da bo le z etiko obogateno novo znanje lahko oblikovalo novo tehnologijo za zelene zaposlitvene možnosti.
Tako na eno od vprašanj Danice Cedilnik odgovarja Nada Pavšer. Več v ŠR!
Nujna prevetritev
Kako so na Škotskem spremenili način ocenjevanja znanja in kje smo mi
Spremembe so začeli tako, da so ukinili nacionalno bazo testov, odstranili različne oblike zunanjega testiranja in se vprašali, ali bodo zaupali učitelju, ki nekaj let vsak dan dela z otrokom, ali enournemu testu vsakih nekaj let, ob katerem je otrok izpostavljen strahu, pritisku, stresu in ne more pokazati realnega znanja. Poleg tega so opažali, da učitelji učijo le še za vsebine, ki so se tako ali drugače merile, in so šole oropali pomembnih veščin in znanja za življenje. Kurikulum je bil za učitelja pred otrokovimi potrebami. PišeMateja Peršolja.
»Klik za več!«
Vzgojitelji, učitelji, profesorji
Zanima me, zakaj jih ni
Vzgojiteljev skorajda ni, učiteljev na razredni stopnji osnovnošolskega programa, razen redkih izjem, tudi ne. Prvi predstavniki moškega spola se pojavijo na predmetni stopnji, še ti skoraj praviloma pokrivajo področje športa, likovne ali glasbene umetnosti, tehnike in tehnologije. Nekaj profesorjev najdemo na srednjih šolah (vedno manj) ali na visokih in univerzitetnih programih. Razmišlja Marijana Eri Birk. Več v ŠR!
Prepustim se toku
List iz dnevnik
Lepo je delati z otroki, saj me znajo vsako sekundo nasmejati, presenetiti, napolniti z energijo. Seveda ni zmeraj vse tako rožnato. Takrat je moja naloga, da jih pravilno usmerim. Rade volje mi prisluhnejo. Izkušnje so tiste, ki štejejo v življenju. Dobre in slabe. In napake. Vsi se učimo na napakah – tako odrasli kot tudi otroci.
Kljub postavljanju meja smo še vedno prijatelji. Včasih se počutim, kot da smo vsi ena velika družina … Mojca Košmrlj, vzgojiteljica.
»Klik za več!«
O spletnem nadlegovanju
Kaj bi mi brez spleta
Problem v primerjavi z nasiljem »na ulici« je predvsem v tem, da ga težje opazimo. Če so nas nadlegovali na šolskem dvorišču, so učitelji to zelo verjetno opazili, morda tudi starši, posebno če smo se otroci domov vrnili z buškami. Nasilje po spletu pa ostane veliko lažje prikrito, zato se pogosto niti ne zavedamo, da otrok potrebuje pomoč … Piše, pravzaprav odgovarja na vaša vprašanja, Domen Božeglav. Več v ŠR!
Uspehi "naših" športnikov – lekcija za vse nas
Opazujem razmišljam spoznavam
Seveda ne uspevajo sami. Imajo time ljudi. Zbirajo najboljše. Iščejo tiste podobnih vrednot, vendar takšne, ki znajo več od njih. In tem ljudem ni najpomembnejše, da jih ujamejo kamere, da jih ljudje vidijo. Uspeh športnika, za katerega delajo, je njihov uspeh. Znajo se veseliti, znajo navijati, znajo biti – v ozadju. Žiga Vavpotič.
»Klik za več!«
Prepuščajte odgovornost
Tereza Žerdin odgovarja
Kar pripravite se na očitek, da pretiravate in zapletate. In da ste samo vi tako nerazumevajoči, da se drugim sploh ni treba toliko učiti in da, seveda, vaš otrok že vse zna ali pa se te in te snovi ni treba naučiti. In da je učiteljica rekla, da … Tako priznana strokovnjakinja začenja odgovor na vprašanja mame, ki so zanima, koliko časa na dan in pred preverjanjem znanja naj bi se učila s sinom, ki obiskuje 6. razred, da ji ne bo očital, da pretirava in preveč komplicira. Več v ŠR!
Obetaven začetek
Dober dan, Irska
Irska me je očarala že prvi dan mojega bivanja tam. Čeprav so se čez nebesni svod podili težki sivi oblaki, ki so naznanjali večni dež, trava ravno zaradi tega sije v najbolj živo zeleni barvi. Arhitektura je podobna angleški – veliko nizkih opečnatih hišk, vmes posejane zgodovinske kamnite cerkvice, dvorci in gradiči v naseljih ter prostrana zelena polja z ovcami in kravami na podeželju … Piše Jasna Rajnar Petrović.
»Klik za več!«
Kaj smo še pripravili za vas?
Razvrščanje šol: ali sodišče dopušča, kar zakon prepoveduje? Spoznajmo, kako so na Škotskem spremenili način ocenjevanja znanja in kje smo mi. Sprašujemo se, ali bi morda bili uspešnejši, če ne bi tako malikovali spričeval in točk. »Pale neke pade od nas.« – Ne razumete? Torej niste iz Pišec. Pišemo o učenjaški natezalnici – vse, kar piše, je res, a na mlade učinkuje bizarno, podobno kot bančna poslovalnica na Luni. Ukvarjamo se s pisavo in pisali ter se podajamo na pot od prepisovalcev do tiskarjev. Če želimo oplemenititi svoje življenje, podprimo sogovornika pri osvetljevanju njegovega položaja! Razmišljamo o uspehu in celo o potapljanju na vdih in posebni popolnosti, ki ga to zahteva. Pri Simbiozi vedo, da na ženskah svet stoji. Kako deluje perpetuum mobile? O tem kritično Niko Slana. Smehnica za mladino Teletirani je zabavala polno dvorano. In, seveda, z vami so tudi popularni Čečkalčki in polletni Jan, ki vam – med drugim – vošči dan žena.
Ne prezrite!
Objavljamo štiriletne dosežke izvajanja projekta Obnovljivi viri energije v primorskih občinah, razpise prostih delovnim mest, Šola za ravnatelje pa vas vabi na posvet Znanje in spretnosti za 21. stoletje – izzivi vodenja, učenja in poučevanja.
