Vsebina časnika Šolski razgledi številka 12/2013

Fotomonografija Piran, kjer se srečata morje in mesto, je veliko več kot le – fotomonografija. Preskromne so besede, da je to paša za oči in hrana za dušo. To je mojstrovina, tenkočutno zlitje izbranih motivov in besed, ne besed kar tako, temveč takšnih, ujetih v rime, ki neopisljivo lepe podobe prefinjeno začinijo. Ta bogata knjiga, dragocen poklon mestu, daje odličen vpogled v podvodni svet piranskega akvatorija. Je delo uveljavljenega podvodnega fotografskega mojstra, sicer magistra kemije, Boruta Furlana. Njegove vrhunske posnetke je z besedo pospremil Tom Turk, doktor biologije, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, pisec dveh imenitnih knjig s področja morske biologije (Življenje v jadranskem morju, Pod gladino Mediterana) in še mnogih drugih del.

»Da lahko obmorsko mestece, kot je Piran, živi tako rekoč dvojno življenje, so me prepričale fotografske podobe, ki nam jih avtor Borut Furlan postavlja na ogled,« razmišlja v uvodu v fotomonografijo Tomo Jeseničnik, avtorjev fotografski kolega. Občudujemo lahko namreč podobe Pirana, njegove začetke, rast in razvoj ter svetle plati, s katerimi se kitijo ne le domačini, pač pa tudi vsi mi. Obenem lahko, če se dovolj prepustimo govorici zgodb, ki jih je ujelo fotografovo oko, prepoznamo tudi stiske in skrbi, ki jih to očarljivo mestece ne more obiti. A podobe nas popeljejo tudi pod gladino morja, tja, kjer vladajo red in zakoni narave že milijone let.

Ob listanju fotografij nam je zastajal dih … Z veseljem bomo podobe prelepega mesteca in morskega dna, ki ga obkroža, še kdaj podelili z vami. Tokrat smo, za popotnico v počitniške dni, izbrali nekaj bolj ribiških. Morda boste poleti tudi sami ribarili ali pa le opazovali jate rib pod lesketajočo se gladino, morda »morske njive«, kjer domujejo in se razvijajo piranski brancini, čedalje bolj prepoznavni tudi po svetu.

Z Otoka na otok

Uvodnik

Ni bojazni, da se Kino Otok, že uveljavljeni mednarodni filmski festival, ne bi vračal na svoj otok, v Izolo. To slikovito mesto je bilo nekoč na otoku, ki ga je povezoval s kopnim le most. Res, da je bil dolg komaj nekaj manj kot devet metrov, a vendar – bil je most in bil je otok, otok na apnenčevi skali. A narava je opravila svoje, pravzaprav sila morja. Plima je vztrajno naplavljala pesek, dan za dnem, leto za letom, stoletje za stoletjem. Povezala je apnenčevo skalo in zemljo. Izolski otok se je tako že davno zlil s celino ... Predpočitniško razmišljanje Lučke Lešnik. 

»Klik za več!«

Prosti čas je boljši od delovnega

Naš komentar

Čeprav se nam zdi, da so počitnice – in dopust za sužnje kapitala – pridobitev, ki je nič ne more ogroziti, pa nas občasno javna razpravljanja, ki so domnevno gospodarsko in politično utemeljena, spomnijo, da nič ni tako gotovo, da ne bi moglo biti ukinjeno ali vsaj omejeno ali kako drugače spremenjeno. Ko pride do česa takega, spet srečamo dežurna krivca za vse hudo na svetu: potrošništvo in neoliberalizem. Zagovorniki potrošniškega koncepta poskrbijo za to, da smisel počitnic ni v tem, da predvsem nič ne delamo, ampak da delamo čim več takega, za kar nujno potrebujemo vse mogoče rekreativne pripomočke, polnimo hotele in v najhujših primerih celo obiskujemo umetniške galerije in muzeje. Neoliberalci pa ... Razmišlja in prepleta Darko Štrajn. Več v ŠR! 

Čisto osebni diskurz

O inkluziji

Naj v uvodu pojasnim, da sem za inkluzijo. A ne za popolno, ne vedno in povsod, ne za vsako ceno. Ideja o integraciji je nastala predvsem zaradi denarja – z vključitvijo v redne programe bi ga lahko prihranili na kupe. Baje. Toda integracija zahteva prilagajanje otrok s posebnimi potrebami »normalnosti«. Vzgojno-izobraževalni zavodi pa so se vse pogosteje ukvarjali z vprašanji, kako »izkoristiti« prisotnost otrok s posebnimi potrebami za razvijanje multikulturnosti in strpnosti. Tako se koncept inkluzije ne pojavlja le na globalni, družbeni ravni, temveč postaja del vzgojno-izobraževalnega procesa, v katerem otroci s posebnimi potrebami ne pomenijo dodatnega dela v smislu spreminjanja kurikula, metod in tehnik učenja ter poučevanja, učnega gradiva itd., ampak postajajo njihova prednost. Različnost (drugačnost) ni več razumljena kot pomanjkljivost, pač pa kot dar, ki nas vodi do inkluzivne družbe in kulture v pravem pomenu besede. Piše Jožica Frigelj – po premisleku, po 30-letnih izkušnjah v praksi. 

»Klik za več!«

Vse za otroka

Usmerjanje otrok v ustrezne programe

To je tema, ki je zadnje čase zelo popularna, aktualna je že vse od vpeljave nove šolske zakonodaje, devetletne osnovne šole in, seveda, spoštovanja vredne inkluzije. Ko prebiramo strokovno in tudi laično literaturo, napisano na to temo, si ne moremo kaj, da napisanega ne bi pozdravili z iskrico v očeh. Da, programi, definicije, opredelitve in metode so do potankosti razdelani in specificirani. Učni načrti v rednih osnovnih šolah so bili od vpeljave že nekajkrat prenovljeni, sledijo jim novosti v programih osnovne šole s prilagojenim programom, torej v programih z nižjim izobrazbenim standardom. Specifikacija standardov znanja, oblik ocenjevanja, pa nivojski pouk in še marsikaj krasi literaturo, namenjeno učiteljem. Kaj pa pravi pedagoška praksa? Piše Zvonka Štolfa. Več v ŠR! 

Sonce za spolno energijo

Uglašeno

Pred nami je toplo poletje, ki nas že samo po sebi aktivira, sprošča, s tem so telesne pore odprte, energija pretočna, mi pa v dobri formi za jesen in zimo, ko se spreminja tudi narava in leže k počitku. Že pomlad nas je z univerzalno energijo razgibala, prenovila, poletje nas bo še bolj. To ni le čas dopustov, pač pa obstajajo zakoni narave, ko se rast, ki se je začela spomladi, nadaljuje v poletje. Rastline dozorevajo, veliko je cvetja, plodov in sadežev, kar vse je posledica sonca in dežja, torej ognja in vode, ki se združujeta tako kot zemlja in nebo v tem letnem času, kot moški in ženska. Darinka Suljević ugotavlja, da sta strast in poželenje več kot prebujena ... 

»Klik za več!«

Strokovnjakinja odgovarja

Svetujemo, komentiramo, pomagamo

V odmoru je prišel k meni, mi zaupal, da si želi, da mu operirajo ušesa, ker mu – po njegovo – preveč štrlijo. Povedal je še, da s sošolci o tem ne govori. Priznam, da nisem opazila, da bi bilo kar koli z njegovimi ušesi narobe, še zdaj se mi ne zdi, čeprav dobro opazujem. Nedolgo tega je imel rojstni dan, staršem je zaupal željo in prispevali so mu denar za operacijo. To me je zelo pretreslo, saj fant resnično nima ušes, ki bi kakor koli izstopala. Pretreslo me je, ker je dobil v dar denar za ta poseg. Sama sem prepričana, da bi bolj potreboval pogovor, piše naša bralka. Kako komentira Tereza Žerdin? 

»Klik za več!«

Potuj z menoj v Mravljično deželo

Vrhunska predstava Novomeščanov

Osnovna šola Dragotina Ketteja Novo mesto je šola s približno sto učenci. Dve tretjini sta vključeni v program za nižji izobrazbeni standard, ena tretjina v prilagojeni program, v katerem otroke in mladostnike usposabljajo za čim samostojnejše življenje. Učenci imajo različne težave in različne talente. Tako so v igrici eni peli, drugi plesali, tretji govorili. Deklica na invalidskem vozičku z možgansko okvaro je tako kot mnogi drugi v rokah držala izrezano rožico in plapolala z njo vred, kolikor ji je dopuščalo telo. Na obrazu je bilo videti, da je neizmerno srečna. Tako kot pri vseh, ki so se vživeli v vloge in uživali v Mravljični deželi.

Predstavo so odigrali tako dovršeno, da sem se morala na koncu prepričati, če si vendarle niso kaj učencev tudi izposodili ... Tako Tereza Žerdin. Več v ŠR! 

Kaj še smo pripravili za vas?

Razmišljamo o neselektivni uporabi ničelne strpnosti v našem vsakdanu. Naša kolumnistka – in ne le ona! – se ne bo nikoli strinjala z varčevanjem v znanju in ga ne bo podpirala. Ko naberemo in realiziramo v državi tisoč točk, bomo z njo rešili Slovenijo iz krize. V to resnično globoko verjame Žiga Vavpotič. A preberite v ŠR, o čem je pravzaprav beseda. Na Poljskem se precej mladih uči slovenščine. Večinoma jih zanima le zato, ker so ljubitelji slovanskih jezikov, vneti raziskovalci balkanskih držav ali pa ljubitelji filozofa Slavoja Žižka ... Indija, res pisana kot mavrica, se je dotaknila naše bralke in sodelavke; z marsičim jo je očarala, a nedavno posiljeno dekle, in to javno, ji ne gre iz glave. Smaragdno zelena Soča pa je uročila udeležence strokovne ekskurzije v Posočje, torej učence dopolnilnega pouka slovenščine iz Buzeta, Pulja in z Reke. Kaj se v poletnih mesecih dogaja v vrtcih, koliko otrok jih obiskuje? Kaj je novega na knjižnih policah? Podajmo se po učni poti za slepe in slabovidne od Pirana do Fiese v vseh letnih časih in v vsakem vremenu. Vračamo se v antiko, da bi otrokom priučili odnos do preteklosti in jim privzgojili tedaj spoštovani vrednoti – ljubezen do družine in ljubezen do domovine. Berite še o treningu socialnih veščin, list iz dnevnika izpod peresa fizika, v Športnem pogledu tudi o svežini na portoroški plaži, spoznajte Mravljično deželo in vrhunsko predstavo, nasmejte se čečkalčkom, prepustite se prijetnemu branju, ki diši po morju, baziliki in bližini, in, seveda, rešite nagradno križanko (Veliko privlačnih nagrad podarja Založba Pivec)!

Morje in mesto
delita si cesto
in kot pred poroko
podata si roko,
živita v objemu,
kljubujeta vsemu.

Preskromne so besede, da je to paša za oči in hrana za dušo. To je mojstrovina, tenkočutno zlitje izbranih motivov in besed, ne besed kar tako, temveč takšnih, ujetih v rime, ki neopisljivo lepe podobe prefinjeno začinijo. Prepustite se fotomonografiji Piran, kjer se srečata morje in mesto, tudi na straneh zadnjih Šolskih razgledov v tem šolskem letu ... 

Ne prezrite!

Zvedeli boste, da so absolutni zmagovalci natečaja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije učenci Osnovne šole Dornberk z izdelkom Naša ekohiška. Kdo pa so še drugi zmagovalci? O tem v rubriki, ki jo pripravlja Golea.

Za vas tudi počitniške želje in zahvale ob koncu šolskega leta. Kdo vam jih namenja? Poglejte v ŠR!

Čim bolj sproščene in prijetne počitnice vam želimo!
Ob časopisu se bomo ponovno družili 6. septembra.