Vsebina časnika Šolski razgledi številka 16/2011

Jesen se je letos obotavljala in tako smo dolgo uživali v toplem soncu in obenem še v tistem dobrem, kar prinese jesen. Jabolka, hruške in grozdje so dozoreli, ob sprehodu po gozdu smo nabirali kostanj in opazovali, kako se drevesa odevajo v pisana ogrinjala. Kot da bi narava še zadnjič preden obmiruje želela opozoriti, kako veličastna je. Njeno barvitost in lepoto je v akvarelih upodobila tudi likovna pedagoginja Vesna Kovač. Pred letom smo vam že predstavili njen izvirni nakit, tokrat se sprehodimo med drevesi, kot jih vidi umetnica …

Odgovornost in norosti

Uvodnik

Čeprav smo že dvajset let v parlamentarni demokraciji, nekateri naši medsebojni odnosi ostajajo enaki kot nekoč. V šolskem sistemu je vidno, da se je na Slovenskem ohranila na simptomatični in dejanski ravni posebna, tiha in avtodestruktivna vseljudska vladavina – sovraži se in zaničuje vse, ki so pripravljeni in sposobni prevzemati odgovornost. Kako je v gospodarstvu in politiki vidimo, a v šolstvu smo za to slepi. Kolektivizacija in birokracija z roko v roki lepo sodelujeta, še lepše kakor v onih »svinčenih« časih, in uspešno uničujeta pedagoško tkivo, ki je bilo, kakor po čudežu, prej svobodnejše, lepše in bolj etično in pošteno do učencev in učiteljev, kakor je danes (če izvzamemo nekatere že takrat vidne anomalije). Tako ravnatelj Dušan Merc. Več v ŠR!

Nismo še na dnu

Vzgoja v srednjih šolah

»Kaže, da vzgojne težave v srednjih poklicnih in strokovnih šolah še niso tako hude, saj se ni odzvalo veliko šolskih kolektivov. Bil sem naiven, a očitno še nismo dosegli dna.« S temi besedami je dr. Robi Kroflič sklenil svoje predavanje, v katerem je spregovoril o vzgojnem konceptu in strategijah reševanja konfliktov v srednjem šolstvu. Sodeloval je namreč v projektu Centra RS za poklicno izobraževanje, ki je potekal od šolskega leta 2007/08 in v katerem so se spoprijemali z vzgojnimi in disciplinskimi težavami. Omenjeni strokovnjak jih je pri delu usmerjal in podpiral.

»Klik za več!«

Fantki v šoli

Pomemben začetek

Kurikulum v prvih razredih poudarja pomen opismenjevanja, branja, pisanja, torej besednih sposobnosti. To so kognitivne funkcije, ki se razvojno normalno počasneje razvijajo pri dečkih kot pri deklicah. Nekateri fantki so razvojno seveda nad krivuljo in nekatere deklice pod njo. Če pa primerjamo povprečnega fantka in povprečno deklico, je zgodnje šolanje otrok za dečke razvojno (nevrološko) zahtevnejše. Tako lahko mnogi zaradi razvojne nezrelosti čutijo težave pri doseganju pričakovanj, kar jim povzroča občutke neustreznosti, neuspešnosti in dodatno kompromitira čustveni razvoj fantkov. O skritih poškodbah fantkov bi morali po opozorilu Brede Sobočan odkrito spregovoriti. Več v ŠR!

Neka mama je bila presneto tečna!

Učiteljev zdrs

Na našem/vašem forumu se je razvnela zanimiva razprava o vedenju novopečenega razrednika. (Poglejte forum) Razprava gotovo poraja mnogo vprašanj o dopustnem in zaželenem ravnanju učiteljev, torej o njihovi profesionalnosti. A profesionalni odnos ne zajema le ustreznega sporazumevanja in odnosa z vsemi udeleženimi v procesu vzgoje in izobraževanja, marveč tudi zunanji videz, torej urejenost. Ker je tema vedno zanimiva, smo se o njej pogovorili s strokovnjakinjo, a ozrli smo se tudi v preteklost.

»Klik za več!«

Obisk šole v Radžastanu

Indija

V dvotedensko potepanje po tej barviti, večinoma polpuščavski pokrajini nas je vpeljal lokalni vodič Mahipal, in sicer kar s povabilom na svoj dom. Na veliki kmetiji prebiva skupaj z družino, starši, brati, svakinjami, nečaki in drugim bolj ali manj »ožjim« sorodstvom. Živijo na tradicionalen način, seveda v skladu s kasto. Je iz rodu kšatrij – to je bojevnikov, vladarjev. Gre za drugo najpomembnejšo kasto takoj za brahmini – svečeniki, po moči in bogastvu pa kar prvo, saj je dolžnost njenih pripadnikov skrb za blaginjo ljudstva, vojskovanje, vladanje in razsojanje. Poroča Maja Sotenšek.

»Klik za več!«

Osmisli nam bivanje

Kaj je šport

Imamo telo, z njim živimo in se ga ne sramujemo. Posebno mladi včasih pozabljajo nanj, ga zavračajo in niso sposobni sprejeti svoje podobe, ki se med njihovim odraščanjem in zorenjem hitro spreminja in včasih celo prehiti njihov umski ter čustveni razvoj. Sprejmite in vzljubite svoje telo, saj je čudovit, enkraten in neponovljiv dar narave. Telo je vedno v tesni povezanosti z našo duševnostjo in tvori skladno celoto. Vedeti moramo, da je oblika telesa (morfologija) večinoma prirojena, delno pa jo lahko s telesno aktivnostjo preoblikujemo po svojih željah. Piše Karmen Malej. Več v ŠR!

Tereza Žerdin odgovarja

O hiperaktivnosti

Pred mnogimi leti je res držalo, da hiperaktivnost s puberteto začne izginjati. Toda če opazujete odrasle, boste med njimi zaznali precejšnje razlike v tem, kaj počnejo, koliko stvari počnejo hkrati, kako se jih lotevajo, koliko časa vzdržijo pri enem opravilu, ali ravnajo s premislekom ali impulzivno … Dovolj je že, da opazujete voznike za volanom. Morda se boste tudi zamislili, zakaj si nekateri izberejo zelo dinamičen poklic, drugim pa najbolj ustreza mirno delo v kakem kotu. Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Ali je bila narejena napaka, se sprašuje Zdenko Kodelja, ko razmišlja o zapletih okrog izbire knjig za Cankarjevo priznanje. Ugotavljamo, ali je vodenje vrtcev umetnost ali spretnost? Verjetno oboje. Pišemo o jari kači predolgega in premalo učinkovitega študija ter o vprašanju, kdo bo plačal peto študijsko leto. Predstavljamo tokratne dobitnike Nagrad Republike Slovenije za področje šolstva. Kaj se zgodi, ko snamemo maske? Tudi odrasli se namreč igramo skrivalnice, le da so bolj prefinjene. V rubriki Opazujem, razmišljam, spoznavam tokrat o pisanosti, ki nas, denimo, pritegne v avstrijski prestolnici. List iz dnevnika je tokrat zapisala Danica Gobec, profesorica matematike in fizike, ki se veseli življenja. Simbioz@ poroča o izkušnjah prostovoljke, ki je sprva globoko dvomila, da zmore poučevati starejše, a je presenetila samo sebe. Razkrivamo skrivnosti učinkovitega sporazumevanja, spet se je zatresla gora – tokrat baje zadnjič, objavljamo tudi kritičen odziv na naš članek o e-gradivu in tabličnih računalnikih. Predstavljamo drobec dela dr. Simona Brownhilla, angleškega strokovnjaka, ki včasih uporablja malce čudaške prijeme. Tudi o tem pišemo, kje smo starši in učitelji, ko se mirni in zadržani otroci spoprijemajo s krutostjo vrstnikov. Beseda je še o dečku z avtizmom, o vedenjskih težavah, sprehajamo se med novimi knjigami, predstavljamo Črnuški viharnik – prvenec osemdesetletnika. Oziramo se tudi vase. Niko Slana pa piše o tem, kaj potrebujejo mladi (in ali to tudi dobijo). Ful, kul in seks.

Napršili smo še nekaj vaših grafitov, s katerimi ste se odzvali na našo akcijo iz prejšnje številke, stopili pa smo tudi v študentko areno.

Priložnost za razgledovce!

Noč čarovnic se bliža! Z malo volje in nekaj sreče je lahko tokrat še bolj pristna. Kako? Zgoščenka Noč čarovnic, s katero je skupina Katalena oznamovala deset let svojega delovanja, je lahko tudi vaša! (podarja Založba Pivec).

Kaj pričakujemo od vas, dragi naročniki?

Če bi bil(a) čarovnica, bi …

Napišite nam torej na kratko, kaj bi naredili, če bi … Seveda ni treba posebej poudarjati, da nas zanimajo samo pozitivne čarovnije in dejanja.

Vaše odgovore pričakujemo do 22. oktobra letos po e-pošti solski.razgl@siol.netali na naslov Šolski razgledi, Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana. Izžrebali bomo pet naročnikov.

Ne prezrite!

Tokrat vam svoje novosti predstavlja založba DZS, objavljamo tudi razpisa za delovni mesti.