Domov - > eŠR ->

Za ukinitev bolonjskega sistema

20.10.2012, avtor: Maja Đević in Lea Lenart / rubrika: aktualno

Predstavnice Društva študentov andragogike in pedagogike smo ogorčene spričo drastičnih in vse prej kot racionalnih vladnih ukrepov na področju visokega šolstva. Študenti smo namreč tisti, ki smo na lastni koži najbolj občutili strm padec kvalitete študija v zadnji letih, ki je predvsem posledica bolonjske reforme in preskromnega in neustreznega financiranja visokega šolstva.

Bolonjska reforma je bila brez ustreznih vsebinskih analiz študijskih programov slovenskim univerzam vsiljena. Semestrsko izvajanje predmetov in obvezna prisotnost na predavanjih občutno nižata raven kvalitete našega študija v primerjavi s starim, nebolonojskim sistemom. Študenti pogrešamo čas za poglobljen študij izpitne literature in kritični razmislek ob sprejemanju obravnavanih vsebin. Prav tako želimo s pisanjem kvalitetne diplomske naloge izkazati znanje, ki smo ga v času študija pridobili, saj se nam zdijo sedanji kriterji za zaključek študija žaljivi. Za diplomsko nalogo v nekaterih primerih zadostuje le deset strani in triminutni zagovor, kar je po našem mnenju naravnost absurdno. Kot da to ni dovolj, nam je bolonjska reforma praktično uničila znanstveni magisterij in nam s tem vzela ustrezno strokovno podlago za nadaljevanje študija na doktoratu. Pred bolonijo so nam obljubljali večjo primerljivost študijskih programov, a že skok v Maribor nam pokaže, da ti študijski programi niso primerljivi, o priznavanju izpitov po študiju v tujini pa raje ne bomo govorili.

Raziskava, ki je zajela 26 evropskih držav, je pokazala, da 78 odstotkov zaposlenih na visokošolskih ustanovah govori o večanju delovne obremenitve zaradi bolonjskega načina dela, 61 odstotkov pa jih opozarja na obseg dela, ki presega zakonsko določen delovni čas. Na drugi strani danes govorimo o noveli Zakona o visokem šolstvu, ki v 63. členu daje pristojnim možnost večanja neposredne pedagoške obveznosti. Varčevalni rezi so zmanjšali že tako premajhen proračun slovenskega visokega šolstva in s tem dali neposreden razlog za odpuščanja zaposlenih. Zaradi večjega obsega pedagoškega in raziskovalnega dela tistih, ki bi službo sploh obdržali, bi bila ob sprejetju te novele kvaliteta študija še slabša. Ob tem želimo vlado vprašati, če se ne zaveda, da imamo v Sloveniji že tako najslabše razmerje študent-profesor v skupini 19 evropskih držav.

Nadalje bi predstavnice Društva študentov andragogike in pedagogike rade opozorile na neustrezno financiranje visokega šolstva v Sloveniji. V zadnjih desetih letih je bilo namreč z javnim denarjem ustanovaljenih 25 visokošolskih zavodov in ena privatna univerza. Novela Zakona o visokem šolstvu bi omogočila ustanovitev treh novih univerz, in sicer na Gorenjskem, Savinjskem in v Novem mestu. Tako bi jih v Sloveniji imeli že kar sedem. Zaskrbljujoče se nam zdi tudi dejstvo, da bodo, po tem ko so Univerzi v Ljubljani vzeli 25 milijonov evrov, Univerzi v Mariboru pa primanjkuje 8 milijonov evrov, za privatne fakultete letos namenili 10,7 milijona evrov. Gre torej za degradacijo javnega šolstva in odpiranje visokošolskega prostora privatnim in tujim univerzam.

Na tem mestu želimo kot bodoče strokovnjakinje s področja šolstva širši javnosti v razpravo ponuditi naslednje predloge, ki bi nam zopet omogočili kakovosten študij:

  • Zahtevamo odpravo bolonjskega sistema, saj je, kot smo prikazale, škodljiv za študente in profesorje.
  • Zahtevamo prenovo študijskih programov, ki ne bodo sledili direktivam tujine.
  •  Zahtevamo vzpostavitev normalnih študijskih pogojev in ugodnih pogojev za pedagoško in raziskovalno delo zaposlenih.
  • Zahtevamo ureditev financiranja visokošolskega sistema z zakonom, kot je to od Vlade Republike Slovenije zahtevalo Ustavno sodišče Republike Slovenije.
  • Zahtevamo možnost nazadovanja predavateljev pri habilitacijah, v primeru, ko zaposleni ne opravljajo svojih obveznosti zadovoljivo. To bi na primer pomenilo, da bi profesor lahko nazadoval iz naziva rednega profesorja v naziv izrednega profesorja.
  • Zahtevamo uvedbo študentskega veta v upravnih organih univerze.
  • In nenazadnje, od poslancev in poslank Državnega zbora Republike Slovenije zahtevamo zavrnitev novele Zakona o visokem šolstvu.