Kulturno žlahtenje najmlajših
19.10.2010, avtor: Darja Štirn Koren / rubrika: utrip
Projekt Kulturno žlahtenje najmlajših, ki je potekal pod okriljem in vodstvom Vrtca Vodmat iz Ljubljane, podpira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport. V njem sodeluje sedem vrtcev, trije iz Ljubljane - že omenjeni Vrtec Vodmat, Vrtec Ledina, Vrtec dr. France Prešeren - in štirje s Koroške: Vrtec Ravne na Koroškem, Vrtec pri Osnovni šoli Franja Goloba iz Prevalj, Vrtec pri Osnovni šoli Mežica in Vrtec pri Osnovni šoli Črna na Koroškem. Zajetih je sedem kulturnih ustanov prav tako iz ljubljanske in koroške regije: Narodna Galerija Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, Mestni muzej Ljubljana, Koroški pokrajinski muzej, Podzemlje Pece – turistični rudnik in muzej, Pionirski dom, Zveza glasbene mladine Slovenije in sedem samostojnih kulturnih delavcev oz. umetnikov: Jure Markota, Mojca Leben, Leander Fužir, Mojca Fo, Iztok Mlakar, Igor Cvetko in Vesna Obid). Strokovni vodja projekta je prof. dr. Robi Kroflič s Filozofske fakultete s svojim strokovnim timom (Petra Štirn Janota, Anita Jug in asis. dr. Helena smrtnik Vitulič), vodja projekta je pedagoginja iz Vrtca Vodmat Darja Štirn Koren.
Projekt se je začel izvajati v letu 2008 in se je končal z omenjenim dogodkom.
Osnovna ideja projekta je bila povečati vsebine, ki se dotikajo umetnosti v vrtcih, ter otrokom omogočiti avtentične izkušnje z njo. Projekt zajema zelo poglobljeno teoretsko ozadje ter vnašanje novih pristopov v vrtčevsko prakso (induktivni vzgojni pristop).
Na konferenci, ki je (po)žlahtnila z glasbo, predstavitvijo čudovite razstave otroških stvaritev, se je zgodila prava sinergija povezav med teoretičnimi izhodišči projekta, ki jih je podajal prof. dr. Robi Kroflič, predstavitvijo konkretnih primerov, ki so se zgodili med uvajanjem induktivnega vzgojnega pristopa v pedagoško prakso, za kar sta poskrbeli doktorski študentki na oddelku za pedagogiko Filozofske Fakultete, Petra Štirn Janota in Anita Jug in prikaza primerov dobre prakse, ki so se zgodili v vrtcih in kulturnih institucijah. Že sam začetek, z nastopom mladega glasbenika Vida Jamnika, ki je z občutljivimi zvoki vibrafona zapeljal v dimenzije ustvarjalnosti, ter s pozdravnimi govori ravnateljice Vrtca Vodmat Marte Korošec, načelnice oddelka za predšolsko vzgojo Mestne občine Ljubljana Marije Fabčič, vodje pedagoškega oddelka Mestnega Muzeja Boruta Rovšnika ter skrbnice projekta na Ministrstvu za šolstvu Nade Požar Matjašič, je zagotavljal velik dogodek. Vodja projekta je v svoji predstavitvi z naslednjo mislijo povzela bistvo projekta: »Pri otrocih smo želeli s pomočjo različnih umetniških praks kot ustvarjalnih izzivov vzpostaviti poglobljen odnos do bližnjih oseb (vrstnikov in odraslih), do naravnega okolja in do kulturne dediščine oz. zgodovinske tradicije in preko spodbuditi prosocialnega vedenja.« Strokovni vodja pa je bistvo projekta strnil v naslednjo osrednjo misel zelo poglobljenega predavanja: »V času, ki znotraj izobraževalnih sistemov ni najbolj naklonjen umetnosti (niti negovanju znanstvene radovednosti), saj najprej štejejo dejavnosti, ki krepijo kompetence, potrebne za razvoj tehnologije, vprašanja o statusu in pomenu umetnosti v vzgoji terjajo konkretne in jasne odgovore, saj je prepričljivost romantičnih humanističnih argumentov v zadnjih desetletjih pošteno zbledela.« Nadaljeval je: »Vzgojitelji in vzgojiteljice, kulturniki, umetniki in umetnice smo se skupaj z otroci podali v avanturo, ki zahteva odmik od prevladujočih pogledov na otroka in odprtost za presenečenja, ki so vir neizmernega profesionalnega zadovoljstva tako za pedagoške delavce kot za raziskovalce in umetnike …« Navdušili so zgledi induktivnih praks, ki sta jih predstavili strokovni sodelavki projekta, celoto pa so podkrepili konkretni primeri iz prakse.
Osrednji dogodek konference je bilo odprtje razstave otroških del, katerih idejni snovalec je bil kipar Jure Markota. Razstava je bila pripravljena v treh delih, ki so nakazovali teme, ki so jih raziskovali v odnosu do drugega, narave in zgodovine. Zanimiva predstavitev, ki je prek gradnikov iz škatel kazala na pomen procesa pred samim končnim izdelkom, je vsekakor vredna ogleda v prostorih Mestnega muzeja (razstava bo odprta do 26.10.2010 in se bo selila v Koroški pokrajinski muzej, Hermanov brlog v Celje in upamo, da še kam)
Vsebinsko bogat dan žlahtenja se je zaokrožil z glasbo skupine Blu Sine, ki je odmevala v prostostih atrija Mestnega muzeja v večernih urah tega dne.
Bilo je enkratno, strokovno, navdušujoče in obetajoče za nadaljnje korake, morda institucije, ki si želijo svoje znanje in prakso obogatiti. In vsekakor boste o tem še slišali, saj vodstvo projekta pripravlja knjigo, ki bo izšla novembra v založništvu Vrtca Vodmat; predstavljene bodo teoretične razprave na temo umetnosti in idnuktivnega vzgojnega pristopa, zgledi dobreprakse, ki so se zgodili v vrtcih in kulturnih institucijah ter stvaritve otrok, ki so nastala ob raziskovanju različnih vsebin v vrtcih.
Verjamemo, da se bo glede na optimizem, zagnanost in dobro delo, sinergija teorije in prakse še nadaljevala.
