Ob začetku
8.9.2010, avtor: Mag. Bojan Macuh / rubrika: aktualno
Ministrstvo spreminja že ustaljeno in dobro prakso
Zadnji dnevi pred novim šolskim letom so znova prinesli spremembe v šolski prostor. Te smo pred leti pričakovali navdušeno, tokrat pa so takšne narave, da se človek vpraša, če se kdo kdaj sploh s kom posvetuje. Namesto da bi na ministrstvu iskali izhodišča za bolj kakovostni vzgojno-izobraževalni proces na šoli, se ukvarjajo z avtomati za napitke in prigrizke ter z reorganizacijo počitnic.
Prvi šolski dan
Šolsko leto 2010/2011 se je začelo. Ob majhnem povečanju števila vpisanih v osnovne šole in nekoliko zmanjšanem v srednje šole lahko zapišem, da so ga učenci začeli dokaj mirno. Res so jih pred prvim šolskim dnem »nagovorili« vsi, ki so odgovorni zanje, od ministra za šolstvo, ministrice za notranje zadeve, predsednika države. To se tudi spodobi. Na mladih namreč sloni prihodnost.
Seveda se niso pozabili nastaviti fotografskim objektivom niti na prvi šolski dan. Vse ceste so bile polne – ministrov, poslancev, županov … Kakopak, bliža se tudi čas lokalnih volitev in nihče, ki kaj velja v slovenskem političnem prostoru in gleda v prihajajočo jesen v upanju, da ga bodo ponovno izvolili, ni smel manjkati. Veselo so se smehljali, radostno klepetali s prvošolci in jih »vodili« čez prehode za pešce (marsikateri verjetno prvič in zadnjič). Zraven so v spremstvu bile nasmejane ravnateljice in učiteljice. Kot se spodobi. Tu in tam so katerega od staršev povprašali za mnenje in odgovori so bili podobni tistim, ki smo jih slišali iz ust politikov: zadovoljstvo in varnost otrok, delo in učenje za boljšo prihodnost. Na srečo nas vseh se najmlajši še ne bremenijo toliko s prihodnostjo. Po vseh napovedih pa bodo prav ti, ki zdaj komaj začenjajo svojo šolsko pot, delali zagotovo tako dolgo, dokler bodo zmogli. Meje za upokojitev se namreč vedno višajo.
In prvi šolski dan po besedah otrok sploh ni bil naporen. Morda je bil bolj za njihove starše. V psihičnem in finančnem smislu. Slovenska osnovna šola namreč že dolgo ni več brezplačna. Nihče seveda ni vprašal ravnateljev in učiteljev. Ti so se, kot vsako leto, teden ali več pred začetkom šolskega leta »pripravljali« na novo. Sindikalni zaupniki so jih verjetno seznanjali z »vročo« jesenjo, ravnatelji z novostmi, ki jih prinaša šolski koledar. Med počitnicami in že prej pa so obnavljali nekatere šole, kje tudi na novo gradili in pred začetkom imeli slavnostna odprtja. Spet kje drugje so šole ostale neobnovljene, čeprav so želje in potrebe drugačne. Treba bo počakati na boljše čase, morda na naslednje parlamentarne volitve in čas pred njimi, ko se bo spet veliko »delalo« na tem.
Novo šolsko leto prinaša tudi spremembe na učno-vzgojnem področju
Minister za šolstvo je imenoval skupino strokovnjakov, ki bo pod vodstvom dr. Janeza Justina s Pedagoškega inštituta v letu, ki je pred nami, pripravila predlog za zmanjšanje učne snovi, predpisane za osnovnošolsko izobraževanje. Med učenci je gotovo požel gromki aplavz, seveda so manj zadovoljni učitelji. Ti menijo, da učenci niso preobremenjeni. Treba jim je le ponuditi novejše, sodobnejše pristope načine dela. Pustiti jim moramo več možnosti samostojnega, ustvarjalnega usvajanja sprejetega znanja in predstavljanja le-tega. Morda bi k temu lahko dodali še več strokovnosti učiteljev, ki se navkljub dolgoletnemu uvajanju notranje individualizacije in diferenciacije še vedno radi ognejo temu.
Učitelje zanima, ali se bodo v skupini znova lotili pisati nove učne načrte (tega smo že vajeni) ali bodo pač v sklopu obstoječih le določili temeljno znanje, na osnovi katerega bodo učenci dosegali enake cilje. K slednjemu se namreč nagiba ministrstvo, vsi pa bomo ob čakanju na novo »belo knjigo« - napovedana je za pomlad 2011 - čakali tudi na rezultate te skupine strokovnjakov.
Vsekakor bo treba krepiti tudi obnavljanje znanja in strokovnost učiteljev. To pomeni več finančnih sredstev šolam za pripravo strokovnih srečanj (več šol skupaj) in več možnosti učiteljem za nadaljevanje študija (sofinanciranje podiplomskega doktorskega študija). Tega seveda ne moremo realizirati brez želje učiteljev po pridobivanju novega znanja, po širjenju že usvojenega v krogu študijskih skupin in v matičnem okolju na šolah. Veliko dela čaka torej vse. Učence, učitelje, občine kot ustanoviteljice in Ministrstva za šolstvo. Le upamo lahko, da ne bo ostalo le pri besedah, temveč bodo učenci kmalu deležni tudi rezultatov.
Juhuhu, počitnice
Vsem, ki niso zaposleni v šolstvu, so trn v peti. Ti namreč menijo, da učitelji tako in tako nič drugega ne delajo v šolskem letu, kot počitnikujejo. Na srečo je takšnih mnenj vedno manj. Vsi, predvsem starši, vedno bolj razumejo pedagoško delo in vse, kar je povezano z njim. To namreč ni le pouk v razredu in ocenjevanje, temveč mnogo več od tega (šole v naravi, ekskurzije, tekmovanja, projekti …). Zaradi tega je učiteljski poklic še vedno poslanstvo, katerega je treba ceniti in spoštovati.
V mislih sem imel odločitev Ministrstva za šolstvo in šport, da v prihajajočem šolskem letu združi počitnice (21.–25. 2. 2011) vseh osnovnošolcev v Sloveniji. Turistični delavci in hotelirji zatrjujejo, da bodo zaradi tega ogroženi njihovi zaslužki. S predlogom, ki je bil že nekaj časa na mizi, se ni strinjal niti nekdanji minister za gospodarstvo. A to je že druga zgodba, saj več ni minister. S tem pa tudi njegovo nestrinjanje nima nikakršne teže.
Leta smo poznali »ločene« počitnice in je bilo obdobje štirinajstih dni prav dobrodošlo za slovenski turizem. Vmes so ga vedno popestrili sosedje Hrvati in mera je bila polna. Sedaj pa naenkrat na ministrstvu ugotavljajo, da je po šolah vedno manj učencev in s tem posledično tudi manj gneče med zimskimi počitnicami na smučiščih in v slovenskih termalnih kopališčih. Pozabljajo pa, da kdor se ne bo dobro počutil (in varno zaradi gneče) pri nas, jo bo »mahnil« čez mejo in bogatil turistične blagajne drugih držav. Ali je torej odločitev primerna ali ne, bomo ugotavljali po zimski sezoni tega šolskega leta, ko bodo turistični delavci delali zaključne račune. Pomembno je seveda dejstvo, da kadar v okviru pristojnosti ni moč narediti nič dobrega, smiselnega, naprednega, je treba narediti kar koli. Samo da je narejeno.
Avtomati, avtomati …
V davnih časih so si učenci nosili malico v šolo. Danes je drugače. Dobre in obilne malice ter kosila na šolah so velikokrat tema pogovorov. Od tega, da se na nekaterih šolah obmetavajo s kruhom, da malice niso vsem po volji (kakor tudi doma ni vedno vse najboljše), do tega, da država subvencionira prehrano … Na šolah pa so od nekdaj bili takšni in drugačni »avtomati« za tople in hladne napitek ter prigrizke. Vodstva šol so se odločala zanje skupaj s sveti zavoda in sveti staršev. Vedno v dobro otrok. Pri tem niso pozabili na zdravo prehrano. V mislih so imeli tudi varnost otrok. V veliko primerih so namreč učenci med prostimi urami, pred poukom in po njem iskali »prehranske dodatke« v bližnjih trgovinah. Varnost v cestnem prometu, saj poznate. Ko so v šole postavili avtomate, so bili razočarani trgovci, starši in zaposleni na šolah pa mirni, ker so učenci »potrebno« imeli na dosegu roke. Avtomate so polnili z negazirano pijačo in nekaterimi suhimi prigrizki. Pa je bil volk sit in koza cela.
Z novim šolskim letom so »avtomate« umaknili iz šolskih prostorov. Ministrstvo je zadovoljno, ker je ugodilo nekaterim posameznim šolam, ki jim ni uspelo umakniti nepotrebne navlake brez danega »ukaza« z vrha. Sedaj je en problem manj in treba bo začeti iskati nove. Zdrava prehrana pa se seli na domove otrok, kjer velikokrat starši (zaradi delovne preobremenjenosti) prihajajo domov pozno zvečer in hrana tudi ni več takšna, kot so jo imeli naše babice in dedki.
Srečno in uspešno – učenci, učitelji in starši
Vsem vam, ki ste posredno ali neposredno vezani na delo v vzgojno-izobraževalnem procesu, želim dobro volje in potrpljenja, da boste premagali vse ovire, pred katerimi se boste znašli. Vedno imejte pred seboj tisto, kar je za vas in za ljudi okrog vas dobro in pomembno. V povezavi šole (učiteljev), učno-vzgojnega procesa in doma naj vam bo vodilo, da je cilj dosegljiv za vse, le poti do tega so velikokrat različne. Naj bodo čim bolj prepletene, saj bo tako delo bolj zanimivo in polno zadovoljstva.
Mag. BOJAN MACUH
Sociolog
