!!!!!!!!!!!!!Sodobne metode poučevanja
23.10.2017, avtor: Nataša Leskovar
V sodobnem času v vzgojno-izobraževalnih sistemih vse bolj spodbujamo uvajanje sodobnih metod poučevanja, ki zagotavljajo kakovostno znanje. Ena izmed teh metod je raziskovalno učenje, ki se uvaja predvsem pri poučevanju naravoslovnih predmetov.
Gre za aktivno učenje, pri katerem ustvarimo pogoje, v katerih otroci poskušajo čim bolj samostojno in na različne načine reševati probleme. S pristopom zagotavljamo pridobivanje kakovostnega znanja in povečamo motivacijo otrok za spoznavanje naravoslovnih vsebin. Ob tem otroci razvijajo osebne vrline, npr. iznajdljivost, vztrajnost, iniciativnost, in naravoslovne kompetence, kot so sposobnost zbiranja informacij, sposobnost reševanja problemov, prenašanje teoretičnega znanja v praktično itd. (Raušl, 2012; Cencič in Cencič, 2012).
Raziskovalno učenje omogoča, da lahko dosežemo vse opredeljene cilje kurikuluma za vrtce pri področju dejavnosti naravoslovja (Petek, 2012).
Ker zgodnje naravoslovje predstavlja temelj nadaljnjemu naravoslovju v šoli, je treba razviti določene spretnosti in sposobnosti že v predšolskem obdobju.
Z vzgojiteljico K. Meško sva v vrtcu Ivana Glinška Maribor v skupini Mravljice (2-3 leta) skozi šolsko leto 2016/2017 pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti poskušali čim pogosteje uporabiti pristop raziskovalnega učenja. Z uporabo le-tega sva želeli povečati motivacijo otrok za spoznavanje naravoslovnih vsebin in jih spodbuditi k čim bolj samostojnemu reševanju problemov na različne načine.
Hkrati sva strmeli k temu, da so otroci: spoznavali sebe, svoje telo in njegove zmožnosti; aktivno raziskovali in spoznavali živali, snovi in pojave; doživljali živo in neživo naravo ter razvijali spoštljiv in naklonjen odnos do nje (Kurikulum za vrtce, 1999).
Pri postopku izvajanja raziskovalnega učenja Krnel (2007) priporoča sledenje naslednjim raziskovalnim fazam: kaj o tem pojavu, snovi ali objektu že vemo; kaj bomo raziskovali; načrt raziskave; poskusi, opazovanja in meritve; kaj smo ugotovili in sporočanje.
Ob upoštevanju kognitivnega in jezikovnega razvoja otrok sva raziskovalne faze po Krnelu (2007) prilagodili in poenostavili. Osredotočili sva se na opazovanje, kako otroci rešujejo probleme (predvsem fizične) v vsakodnevnih situacijah, npr. kako doseči predmet na višini ter jih postavljali v različne načrtovane situacije, kjer so reševali probleme. Tematika za raziskovanje se je najpogosteje ponudila spontano ob igri otrok po kotičkih, na sprehodih v mesto, park in podobno.
Med raziskovanjem sva prevzeli vlogo usmerjevalca in opazovalca ter otroke spodbujali, da so bili čim bolj aktivni in samostojni ter jih po potrebi usmerili z nasveti, pomočjo in podporo.
Zagotovili sva jim dovolj časa in nudili možnost, da so iskali odgovore s pomočjo opazovanja, raziskovanja, spraševanja ipd. Sprejeli sva vse njihove načine razmišljanja, kajti pri raziskovanju noben odgovor ni napačen. Tako so otroci svoje naivne (intuitivne) razlage postopoma prilagodili realnim razlagam ter preko lastnega preizkušanja s čutnimi zaznavami začutili lastnosti narave (Kurikulum za vrtce, 1999; Krnel, 2007).
Skribe-Dimec (2007) navaja, naj mlajši otroci sprejemajo nove informacije s pomočjo lastnih izkušenj ob izvajanju naravoslovnih dejavnostih, ki bodo omogočile razvijanje sposobnosti primerjanja, merjenja, razvrščanja ipd.
Otroci še posebej radi raziskujejo v predšolskem obdobju. Raziskujejo v naravnem okolju, ki jih obdaja: travnik, potok, vrt ipd. Od odraslih je odvisno, v kolikšni meri jih bomo pri tem spodbujali ter jim raziskovanje omogočili ali preprečili, ker vidimo veliko ovir, ki bi lahko predstavljale nevarnost za otroke, npr. klopi, promet itd (Petek 2011).
Otroci skupine Mravljice so ob izvajanju naravoslovnih dejavnosti z raziskovalnim pristopom uživali, kar se je izražalo v njihovi vztrajnosti, pozitivnih odzivih in reakcijah. Hkrati so ob dejavnostih z medsebojnim sodelovanjem ter razvijanjem spoštljivega odnosa do narave krepili socialne odnose in kulturno vedenje. Ob osvajanju novih naravoslovnih pojmov, pripovedovanju doživetij in spoznanj, komuniciranjem s sovrstniki in odraslimi ipd. so širili svoj besednjak. Spoznavali so okolico, kadar smo raziskovali v bližnji okolici vrtca. Matematične spretnosti so razvijali z razvrščanjem, štetjem, ugotavljanjem vzrokov in posledic. Iz nabranih naravnih materialov, npr. listi, kamenčki, storži, so nastajali likovni izdelki. Svoja doživetja so tudi plesno in gibalno izražali.
Z vzgojiteljico K. Meško se bova še naprej trudili, da bova omogočili čim več dejavnosti s pristopom raziskovalnega učenja, s pomočjo katerih bodo otroci pridobili čim več izkušenj, kako samostojno in na različne načine reševati probleme ter s tem pridobili spretnosti in sposobnosti, ki bodo temelj nadaljnjemu naravoslovju.
Literatura:
Cencič, M. in Cencič, M. (2002). Priročnik za spoznavno usmerjen pouk. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Krnel, D. (2007). Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solnica, 11 (3), 8–11 .
Kurikulum za vrtce: Predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Petek, D. (2011). Raziskovanje kot sistem učenja pri razvoju naravoslovnih sposobnosti in spretnosti v zgodnjem otroštvu. V V. Grubelnik (Ur.), Strategije poučevanja za razvoj naravoslovnih kompetenc (str. 117–122 ). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
Petek, D. (2012). Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim pristopom. Revija za elementarno izobraževanje, 5 (4), 101–114.
Raušl, E. (2012). Učenje z raziskovanjem pri pouku naravoslovja. Didakta, 22 (158), 46–47.
Skribe Dimec, D. (2007). Raziskovalne škatle: učni pripomoček za pouk naravoslovja. Ljubljana: Modrijan.
