Domov - > eŠR ->

Kateri so pravi vladni predlogi?

21.2.2013, avtor: (sm) / rubrika: aktualno

V svojem odgovoru na včerajšnjo novinarsko konferenco Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je MIZKŠ pojasnjeval, da v vladnem gradivu, ki med drugim napoveduje dvig učne obveznosti za učiteljstvo, zvišanje normativov za tehnično-administrativna delovna mesta, spremembe pri plačevanju jutranjega varstva in interesnih dejavnosti ter spremembe mreže šol v mestnih okoljih, ne gre za formalni pogajalski predlog vlade, ampak zgolj za »evidentirane« in ne predlagane ukrepe. Vlado in vladno pogajalsko skupino pred današnjim popoldanskim nadaljevanjem pogajanj zato SVIZ sprašuje: če teh ukrepov vlada ne predlaga in niso »formalni predlog vladne strani«, kaj pa sicer je vladni predlog?

Ministrstvo zagotavlja, da so bili predlogi o zaostritvi normativov »že pred časom umaknjeni iz procedure«. SVIZ zanima: če so bili v resnici umaknjeni, zakaj so se pred tednom dni znova znašli v gradivu, ki ga je vlada na pogajanjih posredovala reprezentativnim sindikatom javnega sektorja? In še: kako gre obenem razumeti izjavo ministra Turka iz včerajšnjega sporočila za javnost njegovega ministrstva, da vlada »še ni odstopila od ničesar«?

MIZKŠ odgovarja, da si minister dr. Turk na pogajanjih prizadeva za »dolgoročno, vzdržno, in verodostojno racionalizacijo javnega sektorja«, kar je sicer precej ambiciozno in povsem v redu, vendar hkrati minister ne bi smel pozabiti, da sam kot vodja vladne strani sedi na pogajanjih za razrešitev stavkovnih zahtev proti odpuščanju in zniževanju plač, zaradi katerih je bilo 23. januarja letos 90 tisoč javnih uslužbencev in uslužbenk v stavki, verjetno ne zadnji letos.

Minister Žiga Turk je v včerajšnjem tiskovnem sporočilu poudaril, »da bi morali sporazum sprejeti čim prej, da bi lahko morebitna bremena razporedili na čim daljše obdobje letošnjega leta.«  SVIZ sprašuje ministra: katera konkretno so ta bremena, ki jih želi vlada naložiti javnim uslužbencem? Če ima v mislih znižanje plač, to ni možno doseči s sporazumom, ampak zgolj z odprtjem pogajanj v okviru Zakona o sistemu plač in Kolektivne pogodbe za javni sektor.

MIZKŠ se v svojem sporočilu ne strinja s trditvijo z novinarske konference SVIZ-a, da sta predsednik vlade Janez Janša in bivši finančni minister Janez Šušteršič dobre tri mesece zavajala javne uslužbence in slovensko javnost s trditvami, da bo znižanje mase za plače »le« petodstotno.  Seveda bi bilo za očitno prikrivanje resnice in sprenevedanje dveh najbolj odgovornih članov slovenske vlade možno poiskati tudi ostrejšo, bolj ustrezno besedo, a ker SVIZ ne želi zastrupljati ozračja, ostaja pri izrazu »zavajanje«.  Res pa je, da je minister Žiga Turk že dan (5. oktobra lani) po sprejetju proračuna na vladi s »težkim srcem« povedal slovenskim šolnikom, da bodo znižanja v izobraževanju glede na leto 2012 prek desetih odstotkov. SVIZ je ministra takrat upravičeno pozval k odstopu, ker je očitno pristal na tako uničujoče posege v javno  šolstvo. Poziv k ministrovemu odstopu je podprlo tudi 16.183 državljank in državljanov.