Pridne in brihtni

Izobraževalni dosežki mladih v Sloveniji

/…/ Raziskave med mladimi v Sloveniji so, denimo, pokazale, da obstajajo glede na spol, socioekonomski status in starost pomembne razlike (če omenimo le nekatere) pri izobraževalnih dosežkih.

Učni uspeh je za mlade še posebej pomemben, ker napoveduje njihov družbeni položaj v odraslosti, torej njihovo doseženo stopnjo izobrazbe, njihove dohodke in poklicni status, ob tem pa vemo tudi, da so mladostniki z nižjim šolskim uspehom manj zadovoljni s svojim življenjem, poročajo o slabšem zdravju in pogostejšem tveganem vedenju. Ker razlike v šolski uspešnosti med spoloma ne izhajajo iz pretežno prirojenih sposobnosti v obliki inteligence (raziskave mladostnikov so tudi v Sloveniji pokazale na približno enako visoke stopnje inteligence med obema spoloma), gre dejavnike šolske uspešnosti iskati tudi v mladostnikovem družbenem okolju, v njegovi družini, šoli, prijateljih in vrstnikih ter v kulturnih normah primernega vedenja obeh spolov.

Sled tradicije

Primer slednjega iz vsakdanjega življenja številnih zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah so trenutki, ko so od staršev, včasih tudi učiteljev, tista dekleta, ki so po uspehu odlična, pogosteje označena kot pridna, delovna in marljiva, odlični fantje pa pogosteje kot brihtni, nadarjeni in talentirani. To kaže na kulturno pogojene razlage šolske uspešnosti v slovenski družbi, ki je v številnih vidikih še vedno relativno tradicionalna. Seveda gre razlike v šolski uspešnosti pripisati tudi številnim drugim dejavnikom. Fantje in dekleta v Sloveniji se, denimo, razlikujejo tudi v strategijah spoprijemanja s težavami, s katerimi se srečujejo v svojem življenju, načini spoprijemanja pa so se v raziskavah prav tako izkazali za dejavnike šolske uspešnosti. Dekleta, denimo, pogosteje uporabljajo proaktivne strategije soočanja, medtem ko fantje problemov pogosteje ne rešujejo. Starši dekleta strožje nadzorujejo, kar prav tako pripomore k njihovi višji šolski uspešnosti. Poleg značilnosti družine, šole in mladostnikovih osebnostnih lastnosti, stališč, vrednot in vedenja so s šolsko uspešnostjo povezani tudi načini preživljanja prostega časa. Fantje ga pogosteje preživljajo v nestrukturiranih dejavnostih in druženju z vrstniki, kar lahko negativno vpliva na njihovo šolsko uspešnost. /…/

Pritiski staršev

Druga, nič manj pomembna plat te zgodbe pa so povečani pritiski na otroke in mladostnike v zvezi z doseganjem čim višjega šolskega uspeha, predvsem od staršev. Glede na pomen šolskih dosežkov za mladostnikovo prihodnost ne preseneča, da se šolski delavci v zadnjih letih vse pogosteje srečujejo s primeri, ko starši izvajajo na svoje otroke povečane pritiske glede njihove šolske (ne)uspešnosti, terjajo od njih visoke učne dosežke in izbiro pravilne srednje šole in fakultete, pogosto ob neupoštevanju sposobnosti in mladostnikovih želja, ob tem pa glede primerne ali pravične ocene izvajajo starši pritiske tudi na učitelje. V tem kontekstu v zadnjih letih sovpada tudi vse večje (v zadnjem desetletju celo podvojeno) število izdanih odločb otrokom s posebnimi potrebami, ki predpisujejo tudi ure dodatne strokovne pomoči, potrebne prilagoditve v pedagoškem procesu in pomenijo prednost pri vpisu v srednjo šolo (otroci z odločbo so izvzeti iz vpisnega postopka, torej so sprejeti ne glede na dosežene ocene v osnovni šoli). Številni raziskovalci se v zahodnih družbah posledično že nekaj časa sprašujejo, ali gre pri porastu izdanih odločb in dokumentiranih motenj mladostnikov res le za izboljšano detekcijo in zdravljenje vedenjskih, učnih, čustvenih in drugih težav mladostnikov in za boljšo ozaveščenost udeleženih v izobraževanju ali pa gre naraščajoči trend pripisati tudi drugim dejavnikom, denimo dejstvu, da sta učni uspeh in izobrazba (še zmeraj) zelo pomembna dejavnika mladostnikove prihodnosti, njegov šolski uspeh pa nenazadnje tudi kazalnik samopodobe staršev in samoocene njegove lastne vrednosti v vlogi staršev.

/…/

MAJA KRAJNC

Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 4, stran 5, ki so izšli 16. februarja 2018. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?