Škodljivo prehransko okolje

O tem, kaj in kako jemo

Vstal je s težavo, površno si je nataknil pošvedrane natikače in se s širokimi, pozibavajočimi koraki odpravil proti slaščičarni. Kopalke so se mu zajedale v obložen trebušček. Komaj 12 let ima. Spomnim se, da je v našem osnovnošolskem razredu bil le en otrok od 31 debel, dodatno pa so bili štirje nekoliko pretežki. To je bilo pred 30 leti. Zdaj je odstotek prekomerno težkih in debelih otrok in mladostnikov takšen, da sta med 30 otroki dva debela, poleg njiju pa je še skoraj šest takšnih, ki so pretežki.

Kakšna prihodnost čaka otroka, če je že sedanjost težka? Verjetnost, da zboli za sladkorno boleznijo tipa 2 in nekaterimi oblikami raka, se z debelostjo v otroštvu bistveno poveča.

/…/ V zadnjih 40 letih, še zlasti pa v zadnjih 20 letih, se je stanje pri nas in v svetu zelo poslabšalo. Če pomislimo, da bi si dovolili jesti, kolikor smo lačni, se zdrznemo. Prepričani smo, da če bi jedli toliko, ne bi mogli ostati vitki.

In res. Samo pomislimo, kje vse lahko danes kupujemo hrano, koliko novih pekarn je na naših ulicah, kakšna hrana se večinoma oglašuje. Če dodamo še splošna prepričanja o zdravi hrani – večina ljudi meni, da je zdravo, da jemo vsaj petkrat na dan, da so kruh, testenine, krompir ali riž nujna priloga, da moramo veliko piti, torej ne kolikor smo žejni –, je skorajda jasno, da smo lahek plen.

Prehranska industrija kuje večje dobičke s hrano, ki nas dela lačne, in ne s hrano, ki nas nasiti. /…/ V sedemdesetih letih so v ZDA sprejeli napotke o zdravi hrani, ki bi naj zmanjšala verjetnost nastanka srčno-žilnih bolezni. Američanom so takrat rekli, da je zdravo, če zmanjšajo vnos maščobe. In v naslednjih letih so jo uspešno in vztrajno zmanjševali. Vzporedno s tem zmanjševanjem pa se je, zanimivo, človek ne bi verjel, povečeval delež debelosti. Hm? Manj mastno kot so jedli, več je bilo debelih! Človek pač je po nareku lakote. Manj mastna hrana nas manj nasiti. Če jem manj mastno hrano, bom v celem dnevu verjetno pojedel več. Ne nazadnje bom zaradi tega pojedel več tudi maščobe. Hrana, ki je bogata s sladkorji, oziroma enostavnimi, hitro razgradljivimi ogljikovimi hidrati, nas dela lačne.

/…/ Zato raje izbirajmo hrano, ki nas nasiti. Hrano, ki nam povečuje tek, pa skrijmo pred sabo in tudi pred svojimi otroki.

Naučiti se moramo prepoznati pasti, v katere nas vlečejo slastni okusi, ki jih imamo priložnost užiti skoraj na vsakem koraku.

URBAN PRAPROTNIK

Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 15, stran 11, ki so izšli 29. septembra 2017. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?