Tokrat dober tek!

Dober dan, Irska

Irci jedo preveč, kaže statistika. Povprečni Irec zaužije na dan skoraj dvakrat več kalorij, kot je priporočeno. Čeprav bi si morda mislili, da pojedo največ mesa, ni tako, saj jih daleč v tem prekašajo Španci. Prav tako ne uživajo najbolj v sveži zelenjavi (njihove najljubše vrste zelenjave so krompir, zelje in koreninaste vrste, kot sta korenje in repa – se sliši znano?) in sadju. Kaj, boste vprašali, pa potem sploh jedo? Splošno sprejeto mnenje je, da so se irske prehranske navade korenito spremenile v zadnjih stoletjih, a ena stvar ostaja nespremenjena – ljubezen do mlečnih izdelkov. Mleko in mlečni izdelki so bili najljubši Stari Irski in vse to se še vedno uživa v velikih količinah …/…/.

Krompir

Torej, kaj lahko še povemo o Ircih in krompirju? Kakšno črno šalo, povezano z Veliko Lakoto? Nobena hrana namreč ni tako povezana z irsko narodno podobo, kot je krompir, in to v kateri koli končni obliki. Še dandanes se Irci zanašajo na krompir veliko bolj kot drugi Evropejci. Poleg tega sploh ne pretiravamo, ko rečemo, da je krompir oblikoval tok moderne irske zgodovine. Jedli so ga prvič konec 16. stoletja, ko so sodi novih jestvin prispeli z ameriških kontinentov. Zelo hitro je nato krompir postal edina hrana zelo revnih, kar je imelo katastrofalne posledice, ko je pridelek pobrala bolezen v obdobju nekaj zaporednih let po letu 1845. Nazaj na krompir – uporablja se v mnogih tradicionalnih jedeh, kot sta irska enolončnica in colcannon (krompir z mlekom, zeljem ali ohrovtom). Irci poleg tega 21. junija praznujejo dan Svetega Janeza, ko se je tradicionalno kopalo in jedlo prvi mladi krompir.

Maslo

Zakaj so Irci tako 'udarjeni' na mleko in mlečne izdelke? …/…/ Ob vsakem obroku in v vsaki restavraciji ali pubu na Irskem, kjer zraven dobiš še košček kruha ali toast (irski zajtrk, juhe, enolončnice), se na krožniku magično prikažejo še zavitki masla, in to v množini.

Beli in črni »puding«

V Sloveniji imamo krvavice, v Španiji morcille, v Nemčiji blutwurst, na Irskem pa imajo black pudding. Tradicionalno je to prašičeva kri, zmešana s soljo, mastjo, ovseno kašo, čebulo in začimbami, čeravno je za slovenski okus (in verjetno tako tudi za španskega) irska različica premalo začinjena. Puding je vedno pečen ali ocvrt in je najpomembnejši del tradicionalnega irskega zajtrka, jedo ga tudi ob tradicionalnem čaju ob petih. Kar je posebno pri Ircih, je beli puding, narejen brez krvi iz zmletih jeter, svinjine, masti, ovsene kaše in začimb, včasih so za vezivni element dodajali tudi ovčje možgane.

Sladkor

Irci očitno pojedo veliiiko sladkarij in peciva. Beli sladkor je pri njih postal stalnica, ko se je v prejšnjem stoletju uveljavilo pitje čaja. Dežela sama je samozadostna, kar se tiče njegove pridelave, saj imajo več kot zadosti svoje sladkorne pese. Če bi vprašali, od kod prihaja njihova sladkosnednost, naj zapišem, da sladkor, še posebno v paru s čokolado, pomirja tiste, ki trpijo zaradi depresije in prisiljenega celibata.

Drugače bi lahko o pravi irski hrani napisala roman, tako uživam v njej. Tu so scones (sicer britanski, ampak vseeno), obvezen element čaja ob petih. Izgledajo kot nekakšni sladki kruhki, podobni pecivu, polnjeni z rozinami ali drugim sadjem, nanje pa tradicionalno namažeš maslo in marmelado. Moj absolutni favorit pa je …/…/. Rada si jo pripravim brez mleka, skuham si jo samo z vodo, potem pa kuhani dodam cimet, veliiiiko žlico medu in katero koli sadje je na voljo – najraje banano, lahko tudi jabolka, pristoji tudi katerokoli jagodičasto sadje (jagode, borovnice, robidnice, maline, črni ribez), presenetljivo dobro gre tudi z mangom. Pa dober tek do naslednjič!

JASNA RAJNAR PETROVIĆ