Ob jezeru tisočerih ptic

Humanitarna odprava Uganda 08

Mladi zdravniki Tomaž Podlesnikar, Ana Demšar, Vid Pivec in višja medicinska sestra Marija Župan so se pred letom dni za tri mesece odpravili na humanitarni zdravniški potep. Tako so si na jugozahodu Ugande v hiši iz blata, ki je bila sprva brez elektrike in vseskozi brez tekoče vode (umivali so se kar v mrzlem jezeru), opremili kliniko in manjši laboratorij. Tamkajšnjim prebivalcem so skušali zagotavljati primarno zdravstveno oskrbo, opravili so nekaj manjših posegov in celo preventivne preglede v dveh osnovnih šolah in vrtcu.

Mark Twain je nekoč zapisal: »Čez dvajset let boš bolj razočaran nad stvarmi, ki jih nisi počel, kot nad tistimi, ki si jih. Zato razveži vrvi! Odpluj iz varnega zavetja! Ujemi v jadra pravi veter! Raziskuj! Sanjaj! Odkrivaj!« Te misli ameriškega pisatelja in humorista so vodile tudi ekipo nadobudnih mladih zdravnikov. Na dan so v Ugandi obravnavali več kot sto pacientov, večinoma otrok, pri katerih so se ukvarjali predvsem z infektološkimi boleznimi – driskami, s prehladi, z bruhanjem, s kožnimi infekcijami, z boleznimi zaradi slabe higiene in s podhranjenostjo. V čakalnici, ponavadi kar na prostem, se je med tamkajšnjimi ženskami spletla zgodba, da je belec s seboj prinesel nenavadno stekleno palčko, ki se jo namesti pod pazduho. Ta naj bi namreč posrkala vase vse bolezni. Potem jo je treba dodobra stresti, da vse zdravstvene tegobe, ki jih je ustekleničila, posrka še zemlja. Velikokrat so se vneli prav smešni spori med ženskami. Prepirale so se, katera bo čudežno palčko imela dlje časa pod pazduho.

Tamkajšnji ljudje so zelo preprosti, vedri in ponosni. Zdravnikom sta priskočili na pomoč tudi prevajalki – ena med njimi je komaj tri tedne poprej rodila. A to je ni oviralo, da ne bi bila z njimi in hkrati s svojim novorojenčkom. Ta je večino časa preživel na maminih prsih ali pa je sladko spal na ležišču, pripravljenim prav zanj.

Zdravnike so najbolj prevzeli otroci, ki so preprosti, zvedavi, pridni in morajo zaradi življenjskih razmer hitro odrasti. Ko so v šolah in vrtcu opravili sistematski zdravniški pregled (pregledali so več kot tisoč otrok), so bili presenečeni nad spoznanjem, kako zelo samostojni in spretni so tamkajšnji otroci. Začudeni so bili tudi nad tem, da jih vrstniki pri nas ne prekašajo v rasti. Ker imajo angleški sistem šolanja, so vsi v uniformah. Fantje so ponavadi oblečeni v rdeče puloverje ali majice in svetle hlače, dekleta pa so v modro-belih krilih in prav tako v rdečih majicah. Seveda so vsi bosi. Ob njihovem prihodu so jim enoglasno zapeli pesem dobrodošlice. Vasica, v kateri so bivali, ni štela veliko hiš. Poleg cerkve, šole in vrtca je razsutih le nekaj skromnih bivališč. Šolsko igrišče je pravi podvig za mlade in manj mlade športnike. Ker je igrišče precej nagnjeno in se v enem delu kar prevesi navzdol, je za igre z žogo treba biti zelo spreten in v to početje vložiti veliko truda.

SANJA TOŠEV