E-knjiga

E-prihodnost knjižnic in založb

Eno izmed omizij v debatni kavarni letošnjega knjižnega sejma (21.–25. november) so organizatorji naslovili Razvojni izzivi založnikov in knjižničarjev v luči prehoda od t-knjig na e-knjige, torej prehod od tiskanih knjig na elektronske. Jasno je, da se v globaliziranem svetu ne moremo več ogibati sodobni tehnologiji in da se branje seli s papirja na zaslone. A kako se s tem spoprijeti? Koliko so elektronske knjige sploh razširjene?

Številke kažejo, da je ameriški trg dvajsetodstotno preplavljen z e-knjigami, z nekaj manj odstotki mu sledi britanski. Tukaj se lahko že kar ustavimo, saj je anglosaški trg edini, ki ima to področje zares razvito. Omenjenih odstotkov še zdaleč ne dosegajo druge evropske države. Tako ima, denimo, Nemčija le dva odstotka izmed vseh izdanih knjig takšnih, ki jih bralci lahko dobijo v e-obliki. Kaj pa pri nas? Edini založbi, ki za zdaj ponujata e-knjige, sta Mladinska knjiga in Študentska založba, kljub temu da interesa tudi pri drugih založbah menda ne manjka. Sprememb se ne branijo niti knjižničarji, čeprav bo to morda prineslo veliko reorganizacijo njihovega dela. Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda napoveduje: »Tipičnega knjižničarskega dela bo v prihodnje, žal, manj. Vendar pa nas naš obstoj ne skrbi. Vse bolj postajamo središča neformalnega izobraževanja, prirejamo številne kulturne prireditve, izvajamo izobraževanje, mnogo ga je prav na temo nove informacijske tehnologije. Vedno znova se lotevamo novih projektov, zato verjamem, da v prihodnosti ne bomo propadli.«

E-knjiga ni grožnja

Scenariji, ki so se dogajali v Združenih državah Amerike, ko so zaradi naraščanja e-knjig zaprli četrtino knjigarn, v knjižnicah pa so zaposleni le še varnostniki, saj knjižničarjev ne potrebujejo, so skorajda neuresničljivi. Ena izmed varoval je tudi lokalna zakonodaja, ki predpostavlja ustanoviti občine le tam, kjer je knjižnična dejavnost organizirana. Da e-knjiga in e-založništvo ne pomenita začetka konca tiskanih knjig in knjižnic, je prepričana tudi Renata Zamira s Študentske založbe. Nad e-knjigami je navdušena. Še več, po njenem bi lahko med pogoji za pridobitev državne subvencije za izdajo knjige pisalo tudi, da knjiga mora biti izdana v tiskani in elektronski obliki. Kar potrebujemo, da bo trg z elektronskimi knjigami zares zaživel, je poenotena aplikacija z vsemi izdanimi e-knjigami pri nas, prek katere jih bodo lahko dobile tako knjižnice kot bralci, ki jih bodo želeli kupiti. Za zdaj je še vedno tako, da le v redkih knjižnicah dobite e-knjige, omenjeni založbi pa poleg svojih ponujata tudi nekaj knjig drugih založb. Izoblikovane ideje, kakšna naj bi bila aplikacija in kako naj bi delovala, še ni.

Različni modeli aplikacij

Modelov, ki jih imajo druge države, je več. Ponekod knjižnice e-knjige kupijo v trajno last, a cena, da vstopijo v tak sistem, je zelo visoka. Spet drugje obstajajo licenčni modeli, ki jih morajo knjižnice občasno obnavljati in vsakič plačati. Morda pa bomo slovenski model snovali podobno, kot so to storili na Švedskem – tam avtor za vsak izposojeni izvod prejme evro. Zdaj nimamo rešenega niti vprašanja glede plačila tujim avtorjem, večino domačih pa bo treba še prepričati, da se jim izdajanje e-knjig zares splača. Profesor z ljubljanske Filozofske fakultete Miha Kovač razmišlja o malo e-knjigah na slovenskem trgu: »V tem, da je malo izdanih e-knjig, vidim priložnost. Mnogo stvari je tudi na svetovnih trgih neurejenih, zato se lahko od njih učimo. Izredno pomembno bo, da bomo pri ustvarjanju platforme pogledali, kaj so pred nami nekatere države že preskusile, in njihove dobre odločitve tudi prevzeli.« Za vsak nadaljnji korak bomo, seveda, potrebovali denar, pri čemer pa sogovorniki niso enotni, koliko nas bo vse stalo. Kaj in kako bomo v prihodnje brali, pa je, seveda, odvisno od bralcev. Ena izmed navdušenih uporabnic elektronske knjige je tudi mladinska pisateljica in knjižničarka na Osnovni šoli Jurija Vege Moravče Mojiceja Podgoršek …./…./

Kljub temu je sogovornica kritična do slovenskega e-knjižnega trga: »Medtem ko se slovenski bralec poslužuje tuje literature v tujem jeziku, se zdi, kot da se slovenski e-knjižni trg ne odziva na njegove zahteve …/…/

ANAMARIJA MEŽAN