Čas je za spremembo
Pot je!
V ZDA so v duhu varčevanja skrajšali pouk s petih dnevov na štiri dni, vendar učni načrt zaradi tega ni nič manj obsežen. A prihranki so lahko veliki. Primer: če nekdo dobi približno 50 evrov potnih stroškov in mu ti pet dni v mesecu ne pripadajo, delodajalec prihrani sedem evrov. Če je takšnih uslužbencev tisoč, je ta prihranek že sedem tisoč evrov. V duhu projekta e-šolstvo je mogoče takšno spremembo zelo lepo umestiti v delovni načrt šole. Prvi razlog je varčevanje. Drugi razlog pa so nove gospodarske razmere. Filozofija, da je nujno študirati in diplomirati, ker bo potem tudi služba, se je v 21. stoletju spremenila v filozofijo, da je nujno študirati in mogoče diplomirati, ker potem ne bo dela.
Kaj pa ustvarjalnost otrok?
Šola v Sloveniji nikoli ni in nikoli ne bo oblikovala veliko svobodnih in ustvarjalnih mislecev. Razlog za takšno trditev je zelo preprost – vse šole namreč dijake ocenjujejo. Torej delijo znanje na akademsko in neakademsko. Matura je nekaj, kar je značilen test akademskih sposobnosti. Sprejemni izpiti, denimo na glasbeni akademiji, pa so takšni, da ocenjuje nekaj, kar je neakademsko. Ne trdim, da merila ne smejo obstajati. Daleč od tega. Vendar zakaj otrokovo mišljenje ukalupljamo? Vsak učitelj bo dejal, da to ni res. Žal študije kažejo drugače. /…/
Kako naprej?
Učni proces je treba individualizirati. To pomeni, da mora biti pouk prilagojen posamezniku, vendar pa ne organiziran zanj. Torej mora biti pouk usmerjen tako, da posameznik doseže svoj optimum – načelo pravične šole (glej
Medveš, 2006). Eden od poglavitnih ciljev izobraževanja 21. stoletja mora biti, da otroku osmislimo lastno kulturo – načelo interkulturne pedagogike (glej Skubic Ermenc, 2003). Zakaj prek interkulturne pedagogike? Odgovor je nadvse preprost. Dve od osnovnih načel interkulturne pedagogike sta prav vprašanji maternega jezika in spoznavanje lastne kulture. Nemogoče je razvijati multikulturalizem, če ne poznamo svoje kulture.
Drugi pogoj za spremembo v šolskem sistemu je sprememba v razmišljanjih učiteljev. Rezultati mature z razvojem uporabnih članov družbe 21. stoletja nimajo nič skupnega. /…/
GREGOR PIRŠ
