Na videz lahkotno in brezskrbno
Uvodnik
… Še prijatelji in sorodniki so se pridružili ob najudarnejših akcijah; čeprav so vihteli lopate in ročno mešali malto, dobre volje ni manjkalo in celo otroci se nismo počutili za prav nič prikrajšani, četudi kakšno leto nismo okusili morja. Bilo je sicer zelo razširjeno počitnikovanje v počitniških domovih raznih podjetij in v kampih, kjer so mnoga imela prikolice, v katerih so njihovi zaposleni po dostopni ceni lahko preživeli teden ali dva dopusta. A tudi to je bilo za graditelje nemalokrat predrago. Podobno je bilo, če je družina načrtovala, denimo, nakup avtomobila. Otroci smo to večinoma razumeli, saj smo se o tem doma veliko pogovarjali.
Družinski pogovori so bili nekaj najdragocenejšega. Tudi tisti o družinskem proračunu. Ne le, da smo se počutili pomembne; predvsem smo se veliko naučili za življenje, ko so starši kovali načrte in tehtali odločitve, mi pa smo poslušali, smeli kaj pripomniti, čeprav so imeli zadnjo besedo, to se je vedelo, zmeraj starši. O »večjih« rečeh je bilo govora, bolj se nam je zdelo imenitno. A beseda je bila tudi o vsakdanjih rečeh … In ker smo vse nekako razumeli, smo v pričakovanju nove hiške ali avtomobila prav z veseljem počitnikovali kar doma, če pa je bilo mogoče, čim več tudi na deželi pri starih starših, nekateri s taborniki …
Tudi to poletje je marsikdo preživel doma. O, to je lahko izjemno lepo, zlasti če smo doma po svoji izbiri. …
A mnogi niso bili doma po svoji izbiri. Podjetja so zapirala vrata tudi to poletje, brezposelnih je iz dneva v dan več. Skrbi staršev niso obšle otrok, nasprotno, zelo so zarezale v družinski ritem. Pridružil se je strah, za piko na i ponekod bolezen. Tesnoba se je stopnjevala, bolečina poglabljala. Vse to tudi to poletje, na videz lahkotno in brezskrbno …
In kot da ni dovolj, so tu še ropi, vlomi po tekočem traku, brezumno streljanje … Brrr … Čudno ozračje. Napeto in predvsem nestrpno. Boli in zebe. Kaj lahko storimo? Kako optimisti��no začeti novo šolsko leto v svetu, za katerega se zdi, da zgublja kompas?
( … )
Ljudje smo sposobni veliko več, kot je videti na površju. Predvsem smo zmožni tudi dobrih dejanj – ta se napajajo iz ljubezni, zaupanja, naklonjenosti … Verjemite in zaupajte tudi vi!
Za dežjem zmeraj posije sonce. In prav tedaj, ko so dnevi težji in manj sončni, se je še toliko bolj vredno zavedati pravih vrednot in jih razvijati. Da postanejo vodilo, tudi vodilo v novem šolskem letu – vaše vodilo in vodilo v vašem razredu. Saj poznate Gandhijevo misel: »Postanite sprememba, ki jo želite videti v svetu.«
LUČKA LEŠNIK
