Avtorsko delo

Kaj je kaj

Zadnji dve leti po službeni dolžnosti preverjam, ocenjujem, sprejemam ali zavračam projekte z različnih področij izobraževanja ali znanosti. In v kolikor tega ne bi izkušenjsko preveril, ne bi nikoli vedel, niti verjel, da na primer 95 odstotkov slovenskih doktorjev znanosti s fakultet ne ve, kaj je to avtorsko delo. Prav tako je mnogo javnih uradnikov, ocenjevalcev, ki imajo s tem opravka na tem področju, golih in bosih. Ti o avtorskem delu vedo celo še manj.

Značilno je, da denimo umetniki vedo, kaj je avtorsko delo, plagiat seveda izkoristijo, v kolikor je to le mogoče prikriti in se potuhnejo, ne vedo pa nič o strokovnem delu (dela so tu seveda mišljena zlasti kot neka pisana ubeseditev).

Na drugi strani pa strokovnjaki, univerzitetni profesorji ali državni uradniki zelo dobro in natančno poznajo sestavo in prvine strokovnega dela, ko pa je govor o avtorstvu, se pri njih dodobra zatakne. In tako po službeni dolžnosti vsak dan mučim »muko«, da po telefonu ali e-pošti razlagam, svetujem, opozarjam, zavračam omenjene umotvore.

Naj bom kratek in jedrnat. Strokovno delo je delo, za katero je običajno (v strokovnih revijah) predpisana velikost in vrsta pisave za posamezne elemente članka, razmik med vrsticami, širina robov in seveda način citiranja virov. O strokovni primernosti vsebine odloča urednik in to je vse. Del strokovne javnosti potem članek kritizira, del ga hvali, toda to je poglavje zase. Gre za tako imenovano mehko tvarino, o kateri ima vsak »malar svoje oči«. Pri avtorskih delih pa je stvar kompleksnejša (čeprav v resnici ni). Doživel sem že, da je neka javna uradnica zavračala delo avtorja, ki je pisal o Newtonovi mehaniki, se mimogrede obregnil še ob Einsteinovo specialno relativnostno teorijo in v nadaljevanju »poglobljeno« razmišljal o temni snovi in temni energiji v vesolju (ta hip najbolj modni temi med astrofiziki). Skratka, nekoliko humorno rečeno, hotel je zasačiti samega Boga pri njegovih najintimnejših dejavnostih, ki še niso povsem zrele za javno predstavitev in uporabo. Bistvo tega razdelka pa je, da je ta javna uslužbenka avtorstvo oporekala zato, ker ji je bistroumni »preudarek« in nekaj malega zgodovinskega spomina govorilo, da sicer spoštovani gospod doktor znanosti pač ne more biti avtor članka le zato, ker ji je iz kamrice nekje v malih možganih, v katerih se je drenjalo nič koliko malovrednih spominov, zaudarjalo, da so gospodje znanstveniki, o katerih piše ta »kao« avtor, že dalj časa pokojni, sir Isac Newton celo natanko 283 let.

Resnica je drugačna. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah natančno opredeljuje v svojem petem členu, kaj je avtorsko delo.

Recimo, da nekdo napiše na zid grafit: Kdor to bere je osel. Kako bi to opredelili?

Več v ŠR!