SVEŽINA
ZA RADOVEDNE
Aprila
se je končalo tretje srečanje srednješolskih raziskovalk
in raziskovalcev novejše zgodovine. Na njem so razglasili
rezultate in podelili priznanja. Letos so dijaki pripravili
naloge na temo Mladost in mladostništvo; najboljše so bile
naloge Mladi in organizirane oblike preživljanja prostega
časa, Zdravstveno stanje mladih in Ezl ek. Njihove avtorice
se bodo udeležile tudi mednarodnega raziskovalnega tabora,
ki ga prireja Körber Stiftung iz Hamburga. Kaj prinaša tovrstno
raziskovalno delo in kako je do njega sploh prišlo? Kliknite
...
SVET
EVROPE O KULTURNI DEDIŠČINI
Prednosti,
ki jih prinaša globalizacija, in pasti, ki jih nastavlja,
so bile na aprilski konferenci v Portorožu (tam so se zbrali
ministri in odgovorni za kulturno dediščino držav članic
Sveta Evrope) predstavljene z zornega kota kulture in kulturne
dediščine.Slednja čedalje bolj nastopa na trgu kot vir dobička.
Prav problemi, ki se pojavljajo, ter medsebojna odvisnost
in povezanost so države Sveta Evrope prisilili k povezovanju
in iskanju novih smernic za izrabo in varovanje kulturne
dediščine kot skupne vrednote. Sprejeli so resolucijo o
vlogi kulturne dediščine in izzivu globalizacije, resolucijo
o prihodnjih dejavnostih Sveta Evrope na področju kulturne
dediščine v obdobju 2002-2005 ter deklaracijo o vlogi prostovoljnih
organizacij na področju kulturne dediščine. O tem poroča
mag. Brigita Lipovšek.
Slikar Stojan
Zafred je zaradi nesreče priklenjen na voziček in slika
z usti in nogami. Je tudi pronicljiv vodja likovnih delavnic
za osnovnošolce in otroke v vrtcih. "Slikarstvo je
kot igra. Risati je treba sproščeno, brez zadržkov. Pri
slikarstvu je veliko čustev. Čustva pa so seme, ki ga gojimo
ob ustvarjanju. Umetnost krepi otrokovo osebnost,"
razmišlja štipendist Mednarodnega združenja slikarjev, ki
rišejo z usti ali nogami (VDMFK).
VISOKOŠOLSKA
IZOBRAZBA UČITELJEV IN RAVNATELJEV
Zakonodaja
je leta 1996 prinesla v šolski sistem veliko novosti, spremenili
so se tudi pogoji o izobrazbi strokovnih delavcev. Spremenjeni
pogoji izobrazbe so bistveno posegli predvsem na področje
osnovnih šol, kjer ima večina zaposlenih strokovnih delavcev
višješolsko izobrazbo. Zahtevana visokošolska izobrazba
ustrezne smeri posega nazaj
in spreminja pogoje, ki so veljali ob času, ko so si predmetni
učitelji pridobivali poklic učitelja osnovne šole
na pedagoški akademiji. O tem, kaj pravijo predpisi in nekaj
konkretnih primerov, razpravlja mag. Nada Trunk Širca.
MLADI
GLASBENIKI IN BALETNIKI NA CESTI?
Kalvariji,
ki jo Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana zaradi
prostorske stiske bije že vrsto let, še ni videti konca.
V začetku aprila je namreč Okrajno sodišče v Ljubljani sklenilo,
da se mora šola po petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe
izseliti. Kako je prišlo do tega? Mar res nimamo posluha
za umetnike? Poglejte si na straneh Šolskih razgledov.
|