ŠTUDENTJE
SE BOJIJO
V
prispevku Študentje se bojijo Jasna Kontler Salamon
razpravlja o nedavnem vseevropskem visokošolskem srečanju
v španski Salamanci, kjer so predstavniki združenja nacionalnih
zvez evropskih študentov ESIB opozorili, da z visokošolsko
evropsko globalizacijo ni avtomatično zagotovljena tudi
resnična enakopravnost njenih udeležencev, kot se verjetno
večini zdi ob branju dokumentov. Študentje so povedali,
da mora biti mobilnost pravica vseh študentov in ne zgolj
majhne elite. Po njihovem mnenju je o pravi študentski izmenjavi
mogoče govoriti šele, ko bo v vseh državah potekala pod
vsaj približno enakimi pogoji - navsezadnje študijsko primerljivost
evropski dokumenti o visokošolski globalizaciji, med katerimi
je bila doslej najpomembnejša tako imenovana Bolonjska deklaracija
iz leta 1999, terjajo tudi od samih visokošolskih institucij.
In kako naj bi to enakopravnost po mnenju študentov zagotovili?
Preberite si v Šolskih razgledih.
Likovno
ustvarjanje je moja ljubezen. Že vrsto let vodim interesne
dejavnosti za učence višjih razredov, kjer slikamo na steklo,
izdelujemo okrasne izdelke, škatlice, okvirje, vaze, darila,
nakit ... Ljubiteljsko se ukvarjam s kolažno grafiko, v
zadnjem času pa vse bolj s slikanjem v tehniki olja. Rada
uporabljam tehniko dletenja na večslojni barvni podlagi.
Ustvarjam in se prepuščam - trenutku.
Tako piše
o sebi Vesna Kolarič, učiteljica drugega razreda
z Osnovne šole Breg na Ptuju, svoje ustvarjanje pa predstavlja
na straneh Šolskih razgledov tudi vam.
FESTIVAL
VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Na Celjskem sejmu je od 10. do 13. aprila potekal prvi
Festival vzgoje in izobraževanja 2001 (pod njegovim okriljem
so združeni nekdanji Dnevi slovenskega izobraževanja in
sejem Vse za otroka in družino). Po lanskem premoru je pritegnil
11 tisoč obiskovalcev, za tretjino več kot prejšnja leta.
Pod sloganom Ustvarjalnost, inovativnost - nova kakovost
so se v trinajstih tematskih sklopih zvrstile številne predstavitve,
dejavnosti, predavanja, delavnice, posveti, seminarji, omizja
... bilo je živahno. Kliknite ali se sprehodite po časniku.
CERTIFIKATNI
SISTEM
Certifikatni sistem, kot na kratko rečemo pridobivanju
nacionalnih poklicnih kvalifikacij s preverjanjem in potrjevanjem
strokovnega znanja, spretnosti in sposobnosti po nacionalnih
standardih, je namenjen odraslim. Izjemoma bodo med kandidati
za certifikat lahko tudi mlajši od 18 let. Starostna omejitev
je samo eden od dokazov, da certifikatni sistem ni bil zasnovan
kot nadomestek poklicnega izobraževanja. Srednja strokovna
ali poklicna izobrazba sta še vedno strateški cilj. Vas
zanima več o tem? Breda Senčar podrobno predstavlja
certifikatni sistem. Kliknite ali prelistajte Šolske razglede.
|
|
DEMOKRACIJA
V ŠOLI
Alenka
Bregant opisuje, kako se je udeležila seminarja za učitelje
v Budimpešti (ta je sklenil velik projekt Sveta Evrope,
ki je od leta 1997 potekal pod naslovom Izobraževanje za
demokratično državljanstvo), na katerem so udeleženci predstavili
uspešne šolske projekte na temo demokratizacije šole in
evalvacije dosežkov projekta skozi oči učitelja. Najbolj
pa se ji je vtisnil v spomin obisk madžarske gimnazije Politechnikum
- mlade zasebne šole, ki ustvarja svoj uspeh in ugled na
demokratičnih načelih. Na šoli v višjih letnikih ni obvezno,
da so dijaki pri pouku. Sami se odločajo, ali bodo navzoči
pri uri ali pa bodo ta čas prebili v šolskem klubu - prostoru,
kjer se lahko učijo, sprostijo ali klepetajo s prijatelji.
Dijaki sami - to potrjujejo tudi njihovi rezultati - so
mi zatrdili, da privilegij pametno izkoriščajo in da zaradi
tega čutijo še večjo odgovornost za svoje znanje. Ste radovedni?
Vzemite v roke tiskani časnik.
USMERJANJE
OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je bil
sprejet lani junija. Na Ministrstvu za šolstvo, znanost
in šport pripravljajo sedem pravilnikov (nared bodo do 1.
julija), ki bodo v sklopu omenjenega zakona temeljito opredelili,
kako integrirati otroke s posebnimi potrebami v različne
splošne in posebne vzgojno-izobraževalne programe in v katerih
ustanovah se bodo ti izvajali. Kakšne so novosti? Kliknite
in perberite. Še več o tem v Šolskih razgledih. Svoje mnenje
o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami sta podala mag.
Mirko Zorman in dr. Marija Kavkler. O izkušnjah
iz prakse pa spregovorita Janez Foršek in Genica
Bezjak.
SREDNJA
EKONOMSKA ŠOLA MARIBOR
se ob 75.
obletnici predstavlja na straneh Šolskih razgledov.
POGLEDI
Slavka
Breznikar z Ekonomske šole Novo mesto v prispevku Bolj
ali manj trnova pot
pripoveduje, kako se je nepripravljena spoprijela
z razredništvom (o tem prihodnje učitelje in profesorje
na fakultetah ne podkujejo dovolj) in premagovala ovire.
Predstavi svojo izkušnjo in poudari, kako pomembno je sodelovanje
razrednika s starši. Mag. Bojan Burgar, ravnatelj
Osnovne šole Ormož, pa v prispevku Kaj kroji odnose
razmišlja o tem, kakšna je humana šola. Je šola, v kateri
se ne bojimo, da bi nas drugi prizadeli, v kateri lahko
razvijamo svojo radovednost brez ponižanja, zaničevanja,
v kateri lahko izrazimo svoje ideje in mnenja, v kateri
vidimo in čutimo sebe, da smo sprejeti, spoštovani in cenjeni,
tako da se čutimo sposobne nekaj narediti zase in šolo.
Več si preberite v Šolskih razgledih.
MLADINSKA
KNJIGA
predstavlja
svoje učbenike. Oglejte si na naših tiskanih straneh.
IZŽREBALI
SMO ...
Petek,
trinajsti, je za nami. Se vam je zgodilo kaj posebnega?
Klavdija Kresnik si ga bo zagotovo zapomnila. Seveda, kot
srečen dan, saj je bila izžrebana med številnimi novimi
naročniki, ki so se do 13. aprila naročili na Šolske razglede.
Je študentka 2. letnika pedagogike na Filozofski fakulteti
v Ljubljani. Ne le, da bo vsako drugo soboto prejemala naš
časnik; potovala bo tudi v London!
Šolski razgledi
in agencija TWin ji podarjamo štiridnevno potepanje po tej
priljubljeni evropski prestolnici. Nagrajenki čestitamo
in se veselimo z njo!
|
|