TRAJNI MANDAT ZA RAVNATELJE
"Hočemo biti pedagoški vodje, hočemo imeti osnovne šole, ne pa podjetja," je na skupščini Združenja ravnateljev osnovnih šol na Bledu (3. aprila) dejal Boris Zupančič, ravnatelj Osnovne šole Danile Kumar iz Ljubljane. Ravnatelji niso zadovoljni, ker imajo preveč 'papirnatega' ter pravno-menedžerskega dela. Pravijo, da je njihova prvenstvena dejavnost strokovno pedagoško delo. Zdaj pa v vrtincu materialnih stroškov in vedno novih zahtev zakonodaje, pravilnikov, aneksov in drugih dokumentov lovijo ravnotežje ter 'pozitivno ničlo'. Kaj jih še pesti? Preberite si v Šolskih razgledih!

VIŠJE PLAČE
Svizovci si upravičeno manejo roke. Kako tudi ne, ko pa jim je po več kot tri mesece trajajočih pogajanjih z državo (desetkrat so se srečali s predstavniki Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter dvakrat s predstavniki z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve) uspelo podpisati spremembe kolektivne pogodbe. Učitelji bodo konec leta dobili višje plače (novembra in decembra bo to znašalo 20.000 tolarjev bruto) in se tako približali usklajevanju plač v javnem sektorju.

BOLJŠI SO PREDAVATELJI IZ PRAKSE
V medijih se je veliko 'pisalo in govorilo', da izredni študij ne vpliva dobro na kakovost visokošolskega izobraževanja. Nekatere višje šole imajo prav z izrednim študijem izredno pozitivne izkušnje. Na seji Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih je Ida Srebotnik povedala, da pri njih na Višji strokovni šoli za poštni promet in telekomunikacije predavajo strokovnjaki iz prakse, ki sicer niso opravili pedagoško-andragoškega spopolnjevanja, vendar je njihova prednost ta, da v predavanja uspešno vpeljejo izkušnje iz podjetij in se osredinijo na praktične primere, s katerimi osmišljajo teorijo. Z njimi so nadvse zadovoljni tako redni kot izredni študenti. Kaj pa ugotavlja vmesna evalvacija poskusnega vpeljevanja petih izobraževalnih programov za odrasle (živilstvo, rudarstvo in geotehnologija, poslovni sekretar, poštni promet in telekomunikacije)? Kliknite ...

CERTIFIKATNI SISTEM
Ljudje se marsikaj naučimo z delom, pridobimo bogate izkušnje in dragocene sposobnosti ter spretnosti. Narobe bi bilo, če nam tega, kar znamo in zmoremo, ne bi priznali. Breda Senčar v svojem prispevku s sogovornicama (Elizabeto Skuber, svetovalko vlade na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in Veroniko Šlander, pomočnico direktorja Centra RS za poklicno izobraževanje) ugotavlja, da je certifikatni sistem tisti, ki naj bi to omogočal. Z njim bi zboljšali tudi poklicno mobilnost in povečali zaposljivost .

ZANIMIVO
Kakšno je estonsko šolstvo, katere težave ga pestijo, kako skuša vpeljati dvojezičnost v manjšinskih šolah, o jeziku in kulturi kot temelja samobitnosti ... piše Boris Lipužič v prispevku Estonsko šolstvo. Polona Mihelač in Bernarda Leva pa podrobneje predstavljata prototipe Evropske jezikovne mape, ki nastajajo (ali so že nastali) v Sloveniji (Moja prva jezikovna mapa, Jezikovni listovnik za osmošolce, Evropska jezikovna mapa za študente, Evropska jezikovna mapa za odrasle).

ZDRAVJE
Ob Svetovnem dnevu zdravja (ta je letos posvečen duševnemu zdravju in boju proti izločevanju vseh, ki jih je duševna motnja prizadela, zato je njegov slogan Vsi različni - vsi enako vključeni) smo tudi na Šolskih razredih posvetili stran zdravju.

Sonja Votolen v prispevku Epilepsija in šola spomni, da veliko otrok z epilepsijo redno obiskuje šolo. Starši in učitelji so pogosto poleg, ko otroci doživijo epileptične napade. Svetuje, kako naj bodo učitelji pozorni na te otroke in kako naj se odzovejo.

Vzgojiteljici Dajana Hrast Vončina in Ksenija Dujec sta se dotaknili storilnostnega pritiska staršev, ki pogosto ogroža otroke. V članku Stres in vzgoja opozarjata, da ta hromi ustvarjalnost otrok, jih utruja in izčrpava.

Kako se prehranjujejo naši šolarji? Kaj radi jedo in kakšne obroke dejansko potrebujejo? O svojih izkušnjah v prispevku Prehrana šolarjev pripovedujejo vodje šolske prehrane Dragica Obranovič z Osnovne šole Danile Kumar Ljubljana, Helena Vekar z Osnovne šole Antona Globočnika Postojna, Marija Grabnar z Osnovne šole Gradec Litija. O gospodinjstvu in poučevanju o prehrani v osnovnih šolah je spregovorila dr. Verena Koch s Pedagoške fakultete Ljubljana. Kdo in kako nadzira delo šolskih kuhinj, nam je zaupala dr. Maruša Adamič z Inštituta za varovanje zdravja.

DOKONČNA REHABILITACIJA STRIPA
V redni rubriki Kje vas in nas šola žuli že dobro znana Tereza Žerdin ob podelitvi viktorjev (to priznanje je za življenjsko delo dobil ilustrator in prvi slovenski ustvarjalec stripov in risank Miki Muster) razmišlja, kateri ljudje radi berejo stripe in zakaj. Sočno, kot vedno.

RAZPIS - CŠOD - ŠOLA V NARAVI
Saj poznate tisti znani lesket v očeh otrok, ko odhajate v šolo v naravi. Učitelji in učenci več dni skupaj - in ne v razredu. Novi izzivi, spoznanja, pozornosti ... Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) v devetnajstih različnih domovih po Sloveniji nudi ugodne in pestre programe šole v naravi in dnevov aktivnosti. Sproščeno ozračje, večja motiviranost, zgoščeno delo, socializacijski učinki ... za vse to (z bogatimi izkušnjami) poskrbijo strokovnjaki Centra. Pri tem pa seveda sodelujejo tudi z učitelji s šole. Direktor Centra Jelko Gros zagotavlja, da je takšen integralni pouk s pedagoškimi in izobraževalnimi učinki zagotovilo kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Prijavite se lahko do 12. maja letos. Nekaj fotografskih posnetkov iz različnih domov CŠOD-ja. Če prelistate Šolske razglede, jih boste videli še več.

FESTIVAL VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 2001
V sklopu Festivala vzgoje in izobraževanja bodo pod geslom Ustvarjalnost, inovativnost - nova kakovost od ... do... aprila potekali dnevi slovenskega izobraževanja, promocije ustvarjalnega življenja in dela mladih. V trinajstih tematskih sklopih (predšolska vzgoja, uvajanje elementov 9-letne osnovne šole, osnovna šola, splošna srednja šola, dijaški domovi in glasbene šole, na poti k poklicu, inovacijski, razvojni in raziskovalni projekti, Slovenija v evropskih programih, Evropsko leto jezikov 2001, šport kot način življenja, mladinsko delo, izobraževanje odraslih, programi in projekti v podporo vseživljenjskega izobraževanja, šolska glasila, razvoj medijev v izobraževalnih inštitucijah) na razstavnem prostoru zvrstilo 262 predstavitev, 176 predavanj, delavnic, seminarjev, okroglih miz, 126 kulturnih prireditev, razstava 92 šolskih glasil ter oddaje šolske sejemske televizije in radia. Festival je največje združevanje stroke in gospodarstva na področju vzgoje in izobraževanja doslej. Napovedi in predstavitve na dveh tiskanih straneh. Preverite v naš časnik.

ZALOŽBA MODRIJAN
Predstavlja svoje učbenike; veliko jih je tudi za devetletko. Ni jih malo in zelo zanimivi so!

GREMO V BRUSELJ
Bi popestrili vikend in ga preživeli v eni od evropskih prestolnic - Bruslju? Zakaj ne?! Z agencijo Twin ta podvig ne stane veliko. Z letalom v petek popoldne krenete in se vrnete v nedeljo. Letalski prevoz, dve nočitvi z zajtrkom in vodeni ogledi. Samo za 39.900 tolarjev in doplačila - seveda, če ste naročniki Šolskih razgledov. Želite zavrteti telefon? Številka je v Šolskih razgledih.

MORDA PA V LONDON
Enega od novih naročnikov bomo izžrebali, da potuje v to priljubljeno metropolo. Ta posebna ponudba velja do 13. aprila.