Šolski razgledi - Pedagoški strokovnoinformativni časnik
Zadnja številka Naročila in pisma
Novosti Predstavitev Arhiv Pišite nam! Povezave Strokovni forum
LETNIK LII, 24. MAREC 2001, ŠTEVILKA 6, ŠTIRINAJSTDNEVNIK

O DRŽAVLJANSKEM IZOBRAŽEVANJU IN VZGOJI
Na Pedagoškem inštitutu so slovenski javnosti ponovno postregli z ugotovitvami mednarodne raziskave. Januarja so obelodanili skoraj šokantne rezultate raziskave s področja naravoslovja in matematike - TIMSS. Nad mednarodno raziskavo je bdel koordinator IEA. Prav tako je pod njegovim okriljem potekala tokrat predstavljena mednarodna raziskava o državljanskem izobraževanju in vzgoji CIVICS. Kako dobro poznajo učenci demokracijo, njene inštitucije, kakšen odnos imajo do delovanja v družbeno-političnem življenju, ali zaupajo vladi ... preberite v tiskani obliki Šolskih razgledov. Gotovo boste presenečeni nad nekaterimi ugotovitvami.

Fotografija 1

FOTOGRAFIJE KERAMIČNIH IZDELKOV
Tokrat so strani Šolskih razgledov slikovno opremljene s fotografijami keramičnih izdelkov profesorice Nives Ratkajec Weingerl, ki poučuje na Srednji trgovski šoli v Ljubljani. Posodo iz keramike žge na približno 1100 stopinj Celzija in jo dvakrat peče. "Obrtniških spretnosti" se je naučila pri dveh učiteljih iz Velike Britanije.

Fotografija 2

STARA PRIJATELJSTVA NE ZARJAVIJO
Jasna Kontler Salamon se ob obisku Sarajeva, kjer sta ljubljanska in sarajevska univerza nedavno sklepali sporazume, sprašuje, če je pri snovanju sodelovanja pametno vihati nos in se ozirati le za razvitim Zahodom. Mar povezovanje, v katerem bi imela Slovenija vlogo bolj razvite države, nima tudi svoje prednosti in bližnjico v usklajen evropski visokošolski prostor?

VEČ POKLICEV ZA MLADE
Vodja službe za izobraževanje z Obrtne zbornice Slovenija Janja Meglič je sporočila, da je v dualnem izobraževanju še veliko razpisanih učnih mest za poklice krovec klepar, instalater strojnih instalacij in zidar. V prihodnjem šolskem letu se bodo učenci lahko kot vajenci prvič šolali za poklice avtoličar, orodjar, konstrukcijski mehanik in pečar keramik. Premajhno zanimanje je še za poklice v usnjarstvu, šiviljo in krojača, urarja in zlatarja. Do zdaj je med prihodnjimi vajenci in delodajalci (mojstri) sklenjeno 250 učnih pogodb. To je moč podpisati do 31. avgusta letos in si tako zagotoviti šolanje pri mojstru. Prostih mest za različne poklice je še veliko.

NIŽJE IN SREDNJE POKLICNO TER STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Breda Senčar s sogovorcema dr. Ivanom Svetlikom, predsednikom Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, in državnim podsekretarjem z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Boštjanom Zgoncem nadaljuje razpravo o bolj avtonomnih, dejavnih ter prožnih poklicnih in strokovnih šolah. Uveljavili naj bi bolj odprt kurikul; za isti poklic na nacionalni ravni naj ne bi imeli več enotnega in prepodrobnega programa. Kakšno naj bi bilo tovrstno izobraževanje še ... kliknite.

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vsak naj bi končal srednjo šolo, menijo strokovnjaki na Andragoškem inštitutu Slovenije (ACS). Z različnimi izobraževanji odraslih naj bi se približali ambiciozno zastavljenemu cilju. Med njimi je tudi Program 5000, ki je namenjen izobraževanju brezposelnih, da pridobijo boljšo izobrazbo in se tako laže zaposlijo. Na strokovnem posvetu ACS Ponudimo odraslim kakovostno srednjo šolo (ta je bil 6. in 7. marca v Portorožu) so strokovnjaki povedali, kje se zatika in kaj ter kako bi bilo lahko bolje pri izobraževanju odraslih? Če kliknete, boste izvedeli več!

EVROPSKA JEZIKOVNA MAPA ALI EVROPSKI JEZIKOVNI LISTOVNIK
Evropska jezikovna mapa (EJM) je sestavljena iz treh delov: jezikovne izkaznice, jezikovnega življenjepisa in jezikovnega zbirnika. Za otroke je najpomembnejši jezikovni zbirnik, v katerem shranjujejo svoje izdelke pri pouku. Za starejše učence, zlasti študente in odrasle, pa je veliko pomembnejša jezikovna izkaznica. Eden od dolgoročnih ciljev evropskega projekta je namreč, da bi jezikovna izkaznica postala mednarodno priznan dokument, s katerim bo posameznik dokazoval svoje znanje jezikov.

OPIČJI POSLI
Andrej Šorgo se sprašuje, kako sploh deluje šolski sistem. V zadnjih petnajstih letih je namreč v isti stavbi poučeval na nekaj šolah različnih imen in programov, včasih brez učnega načrta (ker pač ni bil sprejet pravočasno), praviloma brez ustreznih učbenikov in predpisane opreme, celo brez ministra je šlo. Vse te spremembe pa so s sabo prinesle veliko 'papirnatega', birokratskega dela. Razsvetlitev, zakaj je temu tako, je avtor dobil po elektronski pošti. Odgovor je bil v opisanem poskusu z opicami. Želite vedeti za sočno prispodobo? Vzemite v roke časnik.

OH, TI KILOGRAMI!
Ksenija Suban Horvat pripoveduje, kako precej časa pri pouku zdravstvene vzgoje posveti problematiki zdravega načina prehranjevanja. Ne le debelost, tudi anoreksija in bulimija sta vedno bolj pogosti spremljevalki naših najstnic in najstnikov. Pri pedagoškem delu z mladimi opaža, da najstnice in najstnike zelo skrbi njihov zunanji videz, saj menijo, da je zelo pomemben za uveljavljanje v družbi. Oglaševanje, kjer je videti le 'preklasta' in anoreksična dekleta, naredi svoje. Avtorica je v literaturi poiskala sodobno metodo za ocenjevanje debelosti - izračun indeksa telesne mase (ITM), ki ga izračunamo s pomočjo enačbe. Učenci so šli na delo ...

INTEGRACIJA - ZA IN PROTI
Tokrat objavljamo zapisa, v katerih avtorici opisujeta svoji izkušnji z integracijo. "V praksi spoznavam, da ni zmeraj dobro, da otrok obiskuje redno šolo, če so njegovi primanjkljaji v razvoju preveliki," piše v spremnem pismu Marjana Rojnik iz Vzgojno-izobraževalnega zavoda Veržej. Maja Valenčak iz Osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica pa opisuje štiriletne izkušnje pri delu z učenko s posebnimi potrebami, ki se med sošolci v redni šoli dobro počuti in lepo napreduje ...

VRTEC MEDVODE
Tokrat se na naših straneh v slikah in besedi ob 50 letnici predstavlja vrtec Medvode. Prelistajte.

O PREOBREMENJENOSTI
Ali so danes šolarji zares preobremenjeni in preprosto ne morejo premagovati vseh težav in skrbi? Tako se sprašuje avtorica članka Nada Šarenac Jarc. Dodaja, da so srednješolci premalo motivirani za kakršno koli - tudi šolsko - delo in želijo svoje cilje doseči na čim lažji način, s čim manj dela in truda. Po drugi strani pa imamo dijake, ki dosegajo izredne uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Ali niso prav oni tisti, ki so najbolj obremenjeni? Kdo so vrhunski kirurgi? Najverjetneje tisti, ki uspešno zdržijo tudi večurne operacije, ne pa tisti, ki po vsakem šivu srknejo požirek kavice, češ, ta šiv je pa bil še posebej težak.


BREZPLAČNO POTEPANJE PO LONDONU
Ste tudi vi med tistimi, ki prebirajo Šolske razglede v zbornici ali šolski knjižnici? Predlagamo, da se naročite na Šolske razglede in poštar vam jih bo že ob sobotah prinašal na dom. To storite čim prej. Zakaj?
Med posamezniki, ki se boste naročili na Šolske razglede do 13. aprila letos (po pošti, faksu, elektronski pošti ali na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju - ta bo med 10. in 13. aprilom), bomo nekoga izžrebali, in ta se bo skupaj z agencijo Twin za nekaj dni podal v London.
Dobrodošli med Razgledovci!

Šolski razgledi