FAKULTETNI FUŠ
Jasna Kontler Salamon v komentarju Fakultetni popoldanski "fuš" ugotavlja, da imajo številni akademski profesorji poleg rednih predavanj še tista za izredne študente, nekateri pa ob tem učijo še na kakšni drugi šoli. Mnogi od njih priznavajo, da jim čezmerno delo jemlje moči in jih tudi resno ovira pri njihovem raziskovalnem delu in spremljanju strokovnih novosti. Se bodo mar ti prelevili v akademske obrtnike, ki študentom, generaciji za generacijo, rutinsko odpredavajo isto snov? Avtorica prispevka se tudi sprašuje, ali izredni študentje res dobijo to, kar so plačali in kar upravičeno pričakujejo - študij enake kakovosti kot ga imajo redni študentje.

SLEDITI ZAHTEVAM OKOLJA
V razredih številnih poklicnih in strokovnih šol je vedno manj radoživega vrveža. Seveda, ko pa je vedno manj osmošolcev, ki se odločijo za poklicne šole. Kako to področje izboljšati, ga okrepiti, zajeziti osip, ki je velik, in mu dati zagon? Strokovnjaki pretresajo in dopolnjujejo Izhodišča za pripravo nižjega in srednjega poklicnega ter strokovnega izobraževanja. Ta naj bi spodbudila razvoj. Breda Senčar v prispevku Slediti zahtevam okolja o omenjeni problematiki zajema mnenja dr. Ivana Svetlika, predsednika Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, in podsekretarja Boštjana Zgonca z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Seveda pa bo brez ustrezne finančne podpore socialnih partnerjev (zastopniki delodajalcev, sindikatov in pristojnih ministrstev) težko šlo.

POKLICNA MATURA
Srednje tehniške oz. strokovne šole v prihodnjem šolskem letu čaka pomembna novost - poklicna matura. Zamenjala bo dozdajšnji zaključni izpit in splošno maturo. Nekateri sicer menijo, da bo z njo številnim dijakom zaprta direktna pot na fakulteto, drugi v njej vidijo prednost. Tomaž Kranjc v članku Mrzlične priprave podrobno opiše ustroj te mature in predstavi priprave ter prehod na spremenjen zaključek tehniško-strokovnih šol. Nekatere šole so se prav te dni priključile projektu Priprava na poklicno maturo. Tako bodo letošnji zaključni izpit izpeljale po veljavnem pravilniku o zaključnem izpitu, vendar bodo nekatere aktivnosti izpeljale tako, kot predvidevajo v Pravilniku o poklicni maturi zamišljene novosti.

BOLJŠA IN BOLJ PROŽNA - MATURA
Matura je v očeh nekaterih nujna "iniciacija", brez katere mladi ne bi spodobno vstopili na študijsko in poklicno pot in sploh pot osebnega razvoja, druge njeno poudarjanje in pripisovanje velikega pomena moti. Na posvetu o maturi, 16. februarja ga je v Ljubljani organiziral Državni izpitni center, so strokovnjaki razpravljali in predlagali, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bila matura boljša, bolj prožna (koliko bi moralo biti eksternega in koliko internega deleža pri skupni oceni) in za dijake manj boleča. Ivan Lorenčič, denimo, med drugim predlaga, da bi bil zaključni letnik namenjen samo pripravi na maturo (dijaki bi v zadnjem letniku imeli izključno maturitetne predmete). Tuji jezik naj bi bil poleg matematike tudi obvezen, saj ga kot majhen narod v dialogu z drugimi potrebujemo. Seveda pa bi oba predmeta imela dve zahtevnostni ravni, ki bi se razlikovali tudi v učnih načrtih. In še in še predlogov in pogledov (ddr. Barica Marentič Požarnik, Alojz Pluško, dr. Miroslav Kališnik, dr. Zora Rutar Ilc, mag. Branko Slivar). Kritično ogledalo pa sta maturi pridržala dva odziva izpod peresa dr. Milana Adamiča in Tomaža Kranjca. Kliknite, da potešite radovednost ...

ŠKERJANČEVE NAGRADE
V sklopu tradicionalnih Škerjančevih nagrad so po izboru komisije, ki jo je vodila Dušanka Stražar, za "izredne zasluge pri vzgoji mladih slovenskih glasbenikov in plesalcev ter za velike zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole" letos prejeli trije pedagogi: Maruša Vidmar za ples, Tomaž Šegula za kitaro in dirigent, zborovodja ter pedagog Tomaž Habe.

PREDSTAVLJATA SE ...
1. 40 let Osnovne šole Milojke Štrukelj in 50 let osnovnega šolstva v Novi Gorici
2. ob stoti maturi na Gimnaziji Kranj

PREDŠOLSKA VZGOJA
Številni odrasli so že pozabili, kako radi smo se igrali kot otroci. O pomenu igre za zdrav in srečen razvoj otroka v svojem prispevku spregovori Martina Krašovec z vrtca Sončni žarek iz Velikih Lašč. Z omizja Otroci in mladi imamo težave - kako jih reševati poroča Sonja Breznik Apostolovič z vrtca Pobrežje v Mariboru, Erna Anderle z vrtca Tržič pa opisuje obisk novomeškega vrtca Ločna. Tisti pa, ki jih zanima življenje v waldorfskem zasebnem vrtcu, si lahko to ogledajo na dan odprtih vrat (7. aprila) na Prušnikovi v Ljubljani.

RADOŽIVO DO ZNANJA
"Lepo je, ko se otrok zadovoljen vrne iz šole. Še lepše, da gre z veseljem tudi v šolo," pravi v prispevku Radoživo do znanja ravnatelj Osnovne šole Krmelj Rado Kostrevc. Na šoli že drugo leto vpeljujejo program devetletke. Prednosti in pozitivne izkušnje je prizadevni in entuziastični kolektiv predstavil udeležencem s 150-tih šol, predvsem osemletk. Spregovorili so tudi o težavah, s katerimi so se srečali, in njihovih rešitvah. O igralnih kotičkih v prvih dveh razredih ter nivojskem pouku, izbirnih predmetih, ocenjevanju ... v tretjem triletju - pritisnite na miško.

MANJ "ŠPRICANJA"
Gotovo niste zadovoljni, če pred sabo uzrete napol prazen razred ... ne pomagajo ne grožnje, ne dobrovoljna prigovarjanja. Na Srednji lesarski šoli v Novi Gorici so se z neopravičenimi urami spopadli zelo domiselno. Darinka Kozinc opisuje medrazredno tekmovanje za manj neopravičenih ur. Kdo je bil zmagovalni razred in v kateri zabaviščni park (trikrat lahko ugibate!) so za nagrado šli dijaki, si preberite v našem časniku.

ŠTRUKLJEV GOVOR NA JAVNI SEJI
Na javni seji sindikalnih zaupnic in zaupnikov SVIZ-a, ta je bila 13. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, je svoj glas povzdignil glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. Prisotni so ga podprli z bučnim aplavzom, saj se vsi strinjajo, da so razlike pri vrednotenju dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi v primerjavi z drugimi zaposlenimi v javnem sektorju neupravičeno velike. O plačilni politiki, socialnem partnerstvu za ustreznejši položaj učiteljev, mačehovskem odnosu države do te problematike ... in še številnih drugih vprašanjih je v svojem govoru kritično razmišljal glavni tajnik sindikata. Tokrat njegove besede še pisno - v Šolskih razgledih.

STANOVANJSKA ŠOLA ZA ODRASLE
Lorin Moscha v članku Danski zgled opisuje življenje in dejavnosti na Visoki šoli za starejše v Askovu na Danskem. Šolo obiskujejo mladi, starejši od osemnajst let, ki so uspešno končali gimnazijo in se ne morejo odločiti, na katero univerzo naj se vpišejo. Gre predvsem za mlade, ki so s šolanjem zaradi različnih življenjskih okoliščin prenehali, tiste, ki ne vedo, kam naj se poklicno usmerijo, odrasle, ki so naleteli na težave, katere ne morejo prebroditi in iščejo izhod, nezaposlene (medtem ko iščejo novo službo) in upokojence, ki si želijo družbo in novo znanje. Povprečna starost študentov je triindvajset let, najstarejši med njimi pa je bil star devetdeset. Tako šola s 150-letno tradicijo lajša poti pri zaposlovanju, izbiri poklica ... Preverite v časnik, mogoče lahko kakšna danska izkušnja pomaga tudi nam.

BREZPLAČNO POTEPANJE PO LONDONU
Ste tudi vi med tistimi, ki prebirajo Šolske razglede v zbornici ali šolski knjižnici? Se vam je že zgodilo, da ste zaman iskali, denimo, prejšnjo številko, v kateri ste brali posebno zanimiv članek in bi ga želeli ponovno prebrati?
Predlagamo, da se naročite na Šolske razglede in poštar vam jih bo že ob sobotah prinašal na dom.
To storite čim prej. Zakaj?
Med posamezniki, ki se boste naročili na Šolske razglede do 13. aprila letos (po pošti, faksu, elektronski pošti ali na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju - ta bo med 10. in 13. aprilom), bomo nekoga izžrebali, in ta se bo skupaj z agencijo Twin za nekaj dni podal v London.

Dobrodošli med Razgledovci!