|
 
Po praznikih diši ... December, po starem gruden, je med vsemi meseci najbolj “prazen dela”, torej poln praznikov. Za kristjane - pravzaprav za vse, ki imamo radi praznike - se začne z adventom, torej s časom obsežnih priprav na praznovanje božiča. Tu pa so še Miklavž, silvestrovo in prehod v novo leto, seveda ne smemo pozabiti na štefanovo, ko se blagoslovijo konji. Pa tudi tepežni dan (ko se življenjska moč v šibi prenese na tistega, ki se ga dotakne) spada v december ...
Po praznikih diši ... Tako je tudi naslovila svojo knjigo (v teh dneh je izšla pri DZS) Slavka Ilich. Prelistali smo jo in si jo zaželeli deliti z vami tudi na straneh Šolskih razgledov. In to prav v teh dneh, ko ... po praznikih diši.
NI DOSEGEL MINIMALNEGA STANDARDA
Ali bo mogoče ob novem Pravilniku o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju organizirati delo za toliko različnih kategorij dijakov, ne da bi bil pri tem moten ritem dela in oblikovanje ustreznega pedagoškega ozračja na šoli? Ena temeljnih nalog šole je omogočiti vsem učencem in dijakom, da so njihovi učni dosežki ocenjeni po enakih merilih in da ima (ne)dosežena ocena za vse enake in vnaprej znane posledice. “Merila zaradi tega ne smejo biti odvisna od odločitve posameznega učitelja ali skupine učiteljev, pač pa morajo biti vnaprej določena; zlasti ko gre za doseganje minimalnih standardov, ki še omogočajo napredovati po programu. Zaradi tega je ocenjevanje znanja izjemno občutljivo,” ugotavlja dr. Janko Muršak. Več že »s klikom!«
VZGOJO ZA MEDIJE NA VSE STOPNJE
“Mediji že dolgo ne le oblikujejo naše kulture, pač pa so naša kultura. Tudi starejši otroci, mladostniki in odrasli večino informacij o družbenih dogodkih sprejemamo prek množičnih medijev. Zato je nujno, da jih znamo razčlenjevati in kritično ocenjevati. Mediji nas dolgoročno, a vsakdan znova, učijo, kako naj se obnašamo kot moški ali ženske, kakšen je legitimen odnos do drugačnih, kaj pomeni biti v družbi star, kdo je kulturno vreden več in kdo manj ...,” razgrinja izr. prof. dr. Karmen Erjavec. Več si lahko preberete v uvodniku ŠR.
SURFAJ ALI BEŽI
Pred velikimi valovi lahko iščemo zatočišče, da nas ne zalijejo. Najboljši pa jih bodo izrabili in na njih surfali ter se ne bodo prestrašili novih izzivov. A najbolj se obrestuje, če spodbujamo ustvarjalnost in inovativnost v najzgodnejšem obdobju - torej v vrtcih in osnovnih šolah. In koliko lahko vrtci pri nas razvijajo ustvarjalnost in inovativnost malčkov?
V tokratni številki Šolskih razgledov razkrivamo, kako pomembno je, da otroci razvijejo pozitivno samopodobto, ustvarjalnost ... Da se imajo priložnost dokazovati in razvijati svoja močna področja. Saj bodo le tako pozneje kos izzivom v sodobni družbi, ki jih med drugim prinaša globalizacija. »Klik!«
KAJ GOVORI SOSED
Da je angleščina res največji svetovni jezik, ne zanika nihče. Da je delovni jezik večine mednarodnih srečanj, da se srečujemo z njo v računalništvu, da je literatura v angleščini ... - tudi tega ne zanika nihče. Vse to je res. Znanje angleščine je zelo pomembno.
Toda ... “ Ali je res tako življenjsko pomembna, da je izpodrinila nemščino kot prvi tuji jezik v večini osnovnih šol? Ali je res toliko lažja, da se je učenci naučijo lažje in hitreje kot nemščino? Je res to jezik, ki ga bodo zdajšnji učenci najbolj potrebovali, ko bodo odrasli? Na naših svežih straneh si lahko preberete, kako o tem razmišlja profesorica angleščine in nemščine Barbara Topolovec.
INSTANT TESTI IZ VREČKE
Verjamem, da ni učitelja, ki bi na test s prijetnim občutkom zapisal negativno oceno, čeprav težavnemu učencu, ker pač ni dosegel standardov in mu po merilih ne moremo dati vsaj pozitivne ocene. Kljub prepričevanju samega sebe, da si objektiven in si ocenil znanje in ne učenca, ostaja grenak priokus, ki se še dodatno poveča, ko ocenjene teste vrneš. Na Osnovni šoli Bršljin so se v sklopu tima anglistov veliko ukvarjali s to rahlo neprijetno temo, pa tudi s tem, kako pripraviti učence, da se bodo sproti učili ... In prišli so - vsaj pri pisnem ocenjevanju - do precej preproste in zelo dobre rešitve. Profesor Marcel-Talt Lah vam to razkriva že s »klikom!«
MARKO ... IN KOPNEČI MINIMUM
“Zunaj novodobnih svetišč živimo minimalno, drug mimo drugega. Če nam to kaj prinese, tudi drug proti drugemu. Samozvana družbena elita se je na to od nekdaj spoznala. Po več kot šestdesetih letih povzpetniške labirinte še vedno prežemajo ravbarji in žandarji, “dobri” in “slabi”, “naši” in “vsi drugi”. Od prelahkotnega opletanja z demagogijo, zavajanja do načrtnega sajenja semena razdora med ljudstvo. Sit sem tega. Kakor koli razpenjam pisani dežnik strpnosti nad moje dijake, jim tega ne zmorem prihraniti ...” Tako v naši novi številki razmišlja Marko Špolad.
|
