»Šola je bila za vse, ki
so prvič vstopili vanjo, strah in trepet. Ves čas smo
morali sedeti popolnoma mirno, z rokami na hrbtu. V razredu
je bila običajna tišina, da si slišal muho, ki je brenčala
ob oknu. Začetne težave so bile res hude. Tablice v platnenih
nahrbtnikih, s katerih se je kar naprej brisala domača
naloga in ki so bile pogosto tarče razposajenih sošolcev.
Pa pisanje s črnilom in peresom, ki se ti je vsak čas
zataknilo in poškropilo ves tvoj trud. Pa umazane roke,
zaradi katerih je bil zvezek na koncu podoben moderni
umetnini in še kaj. Kazen ni izostala, ne v šoli ne doma
…«
Tako se spominja svojih
šolskih dni Darinka Pavletič Lorenčak, akademska slikarka, ki je šolski prag prestopila leta 1931, in sicer v Polzeli.
Sprehod med njenimi deli naj še dodatno oznamuje jubilejno
leto, ki so ga pred dnevi pripravili na Osnovni šoli
Polzela – 180 let šolstva na Polzeli, 100 let šolske zgradbe in 30 let vrtca. Predstavitvi šole namenjamo v teh Šolskih razgledih celo stran.
JE ŠE UPANJE ZA BRANJE?
Kako
učence navdušiti za branje in jih pritegniti v čarobni
svet, ki ne buri le domišljije,
temveč tudi širi obzorja in bogati naše znanje in védenje
o sebi in svetu okrog nas? Izziv je velik, meni mag. Nataša Intihar Klančar. Prepričana je, da se mu je mogoče postaviti ob bok z vztrajnimi koraki, ki se
prepletajo s tako rekoč vsakodnevnim druženjem z učenci.
Pri urah jezika nikakor ne smemo zanemariti pomena branja
kot sredstva za usvajanje novih konceptov, komunikacijskih
spretnosti in besedišča, kot tudi branja kot pripomočka
za oblikovanje bralnih strategij, s katerimi si učenci
ostrijo občutek za izluščenje bistva. Sodobni otroci so
(pre)okupirani z računalniškimi igricami, televizijskimi
nadaljevankami, mobilnimi telefoni in različnimi predvajalniki
glasbe, ki prevečkrat zamenjujejo družabne igre, igrače,
druženje z vrstniki in preživljanje časa ob knjigi. Kako
torej otroke spodbuditi k branju? >>Kliknite!<<
ROM
– TETU SAL MAUNOŠ
Ko sem nekoč preverjala, koliko
otrok živi v ljubljanskem romskem naselju in primerjala
število tistih, ki so obiskovali njihovemu domu najbližjo
šolo, s številom onih, ki so obiskovali šolo s prilagojenim
programom, sem zgroženo ugotovila, pripoveduje Tereza Žerdin, da jih je pri nas skoraj polovica. V takratnem mojem razredu sta bila od desetih
učencev dva Roma – Šemsa in Orhan. Tudi dve snažilki sta
bili Romkinji, romunska Romkinja Živka in Orhanova mama
Bosanka. Živka je bila zelo prizadevna, čista in zanesljiva.
Snažilka, kakršno si lahko samo želel.
Šemsa in Orhan sta bila svojega
denarja vredna … Zanimivo, razvedrilno, poučno! V Šolskih razgledih.
DESET
PRAVIL
Ko se profesor odloči organizirati
šolo v naravi za dijake, zlasti prvič ob sami misli globoko
zavzdihne in se vpraša, če je to pametna odločitev. Teoretično
je odgovor absolutno da, praktično pa organizacija in izpeljava
prinašata nešteto problemov in veliko odgovornost.
Težave, ki jih je kot začetnica
imela Monika Jurman, so jo spodbudile k pisanju. Mnogim, ki se podobne organizacije šele lotevajo
in si želijo, da bi šola v naravi uspešno potekala, bodo
njene izkušnje v veliko pomoč. Da bo šola v naravi užitek
dijakom in profesorjem, je treba upoštevati deset pravil
… >>Kliknite!<<
SREDNJEŠOLCI
»LAČNI« NARAVOSLOVJA
Še nedolgo tega se v slovenskem
visokem šolstvu niso kaj prida ukvarjali s tem, koliko
so v resnici vredne diplome, ki jih izdajajo svojim študentom.
Zdaj, ko imamo za večino študijskih področij vsaj dva izvajalca,
za nekatera tudi tri ali več, so se razmere in s tem navade
korenito spremenile, razmišlja naša kolumnistka Jasna Kontler – Salamon. To se da presoditi tudi po tem, da se v zadnjem času pri nas razmeroma veliko
poroča in razpravlja o tem, kako so (niso) naše univerze
in naši študentje primerljivi s tistimi po svetu. Tako
je nedavno tri fakultete ljubljanske univerze – Biotehniško
fakulteto, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo
in Fakulteto za matematiko in fiziko – razveselil uspeh
njihovih študentov, ki so tvorili zmagovito ekipo na prestižnem
študentskem tekmovanju iz sintezne biologije … Preberite
si več v Šolskih razgledih!
SIMPOZIJ BIL JE ŽIV
V prostorih
ljubljanske univerze je med 16. in 19. novembrom letos potekal
mednarodni znanstveni
simpozij z naslovom Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. S pozornostjo državnih inštitucij, ki jo taka prireditev ob srebrnem jubileju
zasluži, je spočetka kazalo slabo. Na rektoratu univerze
niso našli nikogar, ki bi imel čas za pozdravne besede,
na ministrstvu za šolstvo tudi ne. Zato pa smo bili toliko
bolj veseli, ko je prišlo povabilo iz Državnega zbora.
O simpoziju, kakovostnem poučevanju književnosti, kako
jo pravzaprav razumemo, kateri so njeni najpomembnejši
vzgojni učinki … Boža Krakar Vogel v Šolskih razgledih. >>Klik!<<
|