»Šola je bila za vse, ki so prvič vstopili vanjo, strah in trepet. Ves čas smo morali sedeti popolnoma mirno, z rokami na hrbtu. V razredu je bila običajna tišina, da si slišal muho, ki je brenčala ob oknu. Začetne težave so bile res hude. Tablice v platnenih nahrbtnikih, s katerih se je kar naprej brisala domača naloga in ki so bile pogosto tarče razposajenih sošolcev. Pa pisanje s črnilom in peresom, ki se ti je vsak čas zataknilo in poškropilo ves tvoj trud. Pa umazane roke, zaradi katerih je bil zvezek na koncu podoben moderni umetnini in še kaj. Kazen ni izostala, ne v šoli ne doma …«

Tako se spominja svojih šolskih dni Darinka Pavletič Lorenčak, akademska slikarka, ki je šolski prag prestopila leta 1931, in sicer v Polzeli. Sprehod med njenimi deli naj še dodatno oznamuje jubilejno leto, ki so ga pred dnevi pripravili na Osnovni šoli Polzela – 180 let šolstva na Polzeli, 100 let šolske zgradbe in 30 let vrtca. Predstavitvi šole namenjamo v teh Šolskih razgledih celo stran.

JE ŠE UPANJE ZA BRANJE?
Kako učence navdušiti za branje in jih pritegniti v čarobni svet, ki ne buri le domišljije, temveč tudi širi obzorja in bogati naše znanje in védenje o sebi in svetu okrog nas? Izziv je velik, meni mag. Nataša Intihar Klančar. Prepričana je, da se mu je mogoče postaviti ob bok z vztrajnimi koraki, ki se prepletajo s tako rekoč vsakodnevnim druženjem z učenci. Pri urah jezika nikakor ne smemo zanemariti pomena branja kot sredstva za usvajanje novih konceptov, komunikacijskih spretnosti in besedišča, kot tudi branja kot pripomočka za oblikovanje bralnih strategij, s katerimi si učenci ostrijo občutek za izluščenje bistva. Sodobni otroci so (pre)okupirani z računalniškimi igricami, televizijskimi nadaljevankami, mobilnimi telefoni in različnimi predvajalniki glasbe, ki prevečkrat zamenjujejo družabne igre, igrače, druženje z vrstniki in preživljanje časa ob knjigi. Kako torej otroke spodbuditi k branju? >>Kliknite!<<

ROM – TETU SAL MAUNOŠ
Ko sem nekoč preverjala, koliko otrok živi v ljubljanskem romskem naselju in primerjala število tistih, ki so obiskovali njihovemu domu najbližjo šolo, s številom onih, ki so obiskovali šolo s prilagojenim programom, sem zgroženo ugotovila, pripoveduje Tereza Žerdin, da jih je pri nas skoraj polovica. V takratnem mojem razredu sta bila od desetih učencev dva Roma – Šemsa in Orhan. Tudi dve snažilki sta bili Romkinji, romunska Romkinja Živka in Orhanova mama Bosanka. Živka je bila zelo prizadevna, čista in zanesljiva. Snažilka, kakršno si lahko samo želel.

Šemsa in Orhan sta bila svojega denarja vredna … Zanimivo, razvedrilno, poučno! V Šolskih razgledih.

DESET PRAVIL
Ko se profesor odloči organizirati šolo v naravi za dijake, zlasti prvič ob sami misli globoko zavzdihne in se vpraša, če je to pametna odločitev. Teoretično je odgovor absolutno da, praktično pa organizacija in izpeljava prinašata nešteto problemov in veliko odgovornost.

Težave, ki jih je kot začetnica imela Monika Jurman, so jo spodbudile k pisanju. Mnogim, ki se podobne organizacije šele lotevajo in si želijo, da bi šola v naravi uspešno potekala, bodo njene izkušnje v veliko pomoč. Da bo šola v naravi užitek dijakom in profesorjem, je treba upoštevati deset pravil … >>Kliknite!<<

SREDNJEŠOLCI »LAČNI« NARAVOSLOVJA
Še nedolgo tega se v slovenskem visokem šolstvu niso kaj prida ukvarjali s tem, koliko so v resnici vredne diplome, ki jih izdajajo svojim študentom. Zdaj, ko imamo za večino študijskih področij vsaj dva izvajalca, za nekatera tudi tri ali več, so se razmere in s tem navade korenito spremenile, razmišlja naša kolumnistka Jasna Kontler – Salamon. To se da presoditi tudi po tem, da se v zadnjem času pri nas razmeroma veliko poroča in razpravlja o tem, kako so (niso) naše univerze in naši študentje primerljivi s tistimi po svetu. Tako je nedavno tri fakultete ljubljanske univerze – Biotehniško fakulteto, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteto za matematiko in fiziko – razveselil uspeh njihovih študentov, ki so tvorili zmagovito ekipo na prestižnem študentskem tekmovanju iz sintezne biologije … Preberite si več v Šolskih razgledih!

SIMPOZIJ BIL JE ŽIV
V prostorih ljubljanske univerze je med 16. in 19. novembrom letos potekal mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. S pozornostjo državnih inštitucij, ki jo taka prireditev ob srebrnem jubileju zasluži, je spočetka kazalo slabo. Na rektoratu univerze niso našli nikogar, ki bi imel čas za pozdravne besede, na ministrstvu za šolstvo tudi ne. Zato pa smo bili toliko bolj veseli, ko je prišlo povabilo iz Državnega zbora. O simpoziju, kakovostnem poučevanju književnosti, kako jo pravzaprav razumemo, kateri so njeni najpomembnejši vzgojni učinki … Boža Krakar Vogel v Šolskih razgledih. >>Klik!<<

KAJ BI VAS ŠE PRITEGNILO?

Slovarji? DZS vas tudi tokrat ne bo razočaral.

Gibanje? Članki o gibanju vas bodo skušali spodbuditi k razveseljujočim in predvsem zdravilnim sprehodom. Izračunate si lahko tudi svoj optimalni srčni utrip …

Zimsko veselje? Pišemo o zimskem veselju, in sicer o sankanju, saj se je izkazalo, da to vrsto športa podcenjujemo in ga ne jemljemo dovolj zares.

Žlikrofi na Vojskem? Center šolskih in obšolskih dejavnosti vas tokrat vabi na okusne žlikrofe na Vojsko ali pa v Dom Soča, primernem za različne dejavnosti.

Smeh? Tudi o tem J

NE PREZRITE!

Društvo Ravnatelj razpisuje priznanja PRIMUS za letošnje leto, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije pa pripravlja mednarodni znanstveni posvet Vzgojni koncept na razpotjih sodobnosti.

Tokrat je za vas Sviz pripravil sveže novice o nagrajencih, zanimivih pogajanjih, predvsem pa svojim članicam in članom ponuja ugodnosti.

V naši predzadnji letošnji številki ponovno z vami priloga Odzivanja, ki vam tudi tokrat ponujajo pestre utrinke in zanimive zapise iz prakse.

Na naših svežih straneh si lahko tudi preberete, kaj pravijo svetovalni delavci na posvetu v Žalcu o svojem delu, statusu, načrtih …

ČESTITAMO!

Dragi razgledovci! Iz naše zadnje nagradne akcije Pesmi za … sladokusce, v kateri smo vas spraševali, kdo je avtor pesmi Ne boj se smrti, smo izžrebali Julijano Golob z Vranskega. Nagrajenki čestitamo in ji želimo veliko poetičnih užitkov.

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust.

Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer (v kavarni Metropol, Kersnikova 6, Ljubljana, telefon 01 438 02 58) in Podmornica (ploščad FDV, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana, telefon 01 565 34 67).

Popust pri TWinu in Študentski založbi lahko uveljavite s potrjeno položnico o poravnani naročnini na Šolske razglede.