|
 
Knjižni sejmi so postali prava modna zapoved za vse, ki
želijo biti v koraku s časom, zlasti s kulturo. Saj veste
- kdor bere, je car. In jasno, da je car tudi tisti, ki
se rad sprehodi med stojnicami in policami knjižnega sejma.
Rudi Zaman, predsednik upravnega odbora 20. knjižnega
sejma
Profesorica angleščine in umetnostne zgodovine na blejski
Osnovni šoli prof. dr. Janeza Plemlja zelo rada poprime
za čopič. Jana Nerat si vzame čas za slikanje
med počitnicami in ob koncu tedna. Upodablja tihožitja,
pokrajino in portrete, rada ima žive barve, sonce, naravo
in življenje, ki nas obdaja. Najraje slika na platno,
z akrilnimi in oljnimi barvami. Z likovnim klubom Dodik
Jesenice z veseljem sodeluje na skupinskih razstavah.
Tokrat njena dela predstavljamo tudi na straneh Šolskih
razgledov.
RES "POVAMPIRJENA JAPIJEVSKA GENERACIJA"?
Jasno Kontler - Salamon je ob nedavnem pogovoru
z dr. Igorjem Kotnikom pretreslo. Po njegovem mnenju študenti
pojmujejo študij kot nujno zlo, brez katerega ne morejo
do diplome. Na poti do nje pa si želijo čim manj obveznosti,
saj naj sicer ne bi imeli dovolj časa za zaslužkarstvo,
ki jim že med študijem omogoča zavidljiv standard ... Statusni
znak so tudi avtomobili študentov, parkirani pred fakultetami
... A naša stalna sodelavka dopušča tudi možnost, da je
podjetniška oziroma japijevska usmerjenost zdajšnjih študentov
dober znak za njihovo in našo skupno prihodnost. Morda
se ob delu naučijo več kot na študijskih vajah? >>>Kliknite<<<
in preberite več!
NAJ SE SLIŠI GLAS
Bolonjski proces pomeni možnost
in izziv, a težava je, ker je glas vseh, ki so odgovorni
za razvoj izobraževanja
učiteljev, prešibak. Strokovnjaki z drugih področij so
že zgodaj začeli opozarjati na pasti procesa, ki bi lahko
škodovale visokošolskemu izobraževanju. Predstavniki tehniških
smeri so dejavno razpravljali, kaj bolonjske spremembe
pomenijo za to izobraževanje. Prav tako glasni so bili,
denimo, psihologi. Zdaj morajo povzdigniti glas tudi nosilci
pedagoškega študija in začeti med seboj sodelovati, primerjati "zapiske" in
vizije, meni Daniel Kallós, švedski strokovnjak za izobraževanje
učiteljev. Več v ŠR!
LIST IZ DNEVNIKA
V sobi je mrzlo. Pokrita do nosu gledam, kako se na oknu
svetli dan. Na vrtu se prepira domača perjad, kriki pavov
gredo skozi uho. Agnes jih hrani. Kot vsako jutro okrog
sedmih. Torej bo treba vstati. Zdaj šele zebe. Tolažim
se, da nisem edina zmrzljiva. Tudi dijaki spijo v puloverjih
in nogavicah in se pritožujejo nad takšno nepomembnostjo,
kot je mraz v hiši. Pač nismo doma. Teden preživljamo na
jugu Nizozemske, v mestecu Horst. Vsak pri svoji družini
spoznavamo nizozemski vsakdan. Jutranji mraz je del tega.
>>>Kliknite<<< in
preberite dnevnik Nine Ostan,
profesorice umetnostne vzgoje in umetnostne zgodovine na
Gimnaziji
Poljane Ljubljana!
SPROGRAMIRANI STROJI
Poleg slavospevov šolski reformi vse več objavljenih
prispevkov predstavlja tudi resnično podobo slovenske šole.
Kljub
temu da se učiteljem očita nesposobnost, če smo kritični
do prenove, je treba opozarjati na težave, s katerimi se
v zadnji triadi devetletke srečujemo učenci in učitelji.
Učitelj ima zdaj vse manj možnosti, časa in energije biti
to, kar je njegovo poslanstvo. O prenovi, učitelju, znanju,
vsebinah tokrat zanimivo razmišlja Cecilija Tarman. >>>Kliknite<<< in preberite več!
HOLESTEROL
IN BOLEČI GLEŽNJI
Jožič Repič je bil prej neizobražen kot izobražen. Posebne
preglavice so mu delale tujke. Tako je govoril naokoli, da
je na Zeleni gori viking pri vikingu, da so Slovenci razkropljeni
po vseh petih kontingentih, da ima |
