V Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana, Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava Silvestrovanje Ljubljančanov v 20. stoletju. Morda vas bo sprehod po razstavi v teh predprazničnih dneh (in poprazničnih, saj bo odprta do 2. marca 2002) ponesel v nostalgično obujanje spominov in do zavedanja, da smo del svojega življenja že pustili preteklosti ... Pustimo se presenetiti tudi dnevom, ki prihajajo - v teh prazničnih bo gotovo za vsakogar kaj lepega. Nekaj izsekov iz ličnega kataloga k omenjeni razstavi.

O DELU URADA ZA ŠOLSTVO
Urad za šolstvo je bil ustanovljen leta 1995. Prva štiri leta se je posvečal izključno kurikularni prenovi. Okoli 400 strokovnjakov z obeh univerz, inštitutov, javnih zavodov in šol, ki jih je Urad pritegnil v obsežno prenoviteljsko dejavnost, da ne omenjamo tisočev učiteljev, ki so v študijskih skupinah prispevali pomemben delež, je pripravilo ključne dokumente: prenovitveni koncepti, programe, učne načrte, kataloge znanja. Breda Senčar piše, da se je leta 1999 delo Urada preoblikovalo, čeprav se poleg skrbi za nemoteno delo treh strokovnih svetov (za splošno izobraževanje, za poklicno in strokovno izobraževanje in izobraževanje odraslih) še vedno veliko ukvarjajo z vsebinsko prenovo. Avtorica prispevka se je o prizadevanjih Urada za šolstvo pogovarjala z njegovo direktorico dr. Andrejo Barle. Kliknite ali preberite v časniku.

MEHIKA
Učiteljica Marta Praprotnik že dve leti živi v Mehiki, a pravi, da v novem okolju še vedno marsičesa ne razume. Na primer, kako to, da imata učitelja, ki opravljata popolnoma enakovredni deli, samo na različnih lokacijah, zelo različna osebna dohodka, čeprav imata enaki obremenitvi, enako število let delovne dobe in enako izobrazbo. Očitno je v nekaterih deželah mogoče tudi to. Učiteljev finančni položaj je v Mehiki lahko drugačen tudi zato, ker učitelj opravlja delo na "boljši" ali "slabši" šoli. Tako pač je. Če se s tem dejstvom strinjaš ali ne. In v čem vse se med učitelji kažejo razlike? Črno-belo podobo si prerite v Šolskih razgledih.

PREDPRAZNIČNI KLEPET S TUJCI V SLOVENIJI
Kaj tujce najbolj prevzame v Sloveniji? Kako jo vidijo? Kateri drobci našega življenja, ki so nam samoumevni, so njim posebni? O tem in marsičem drugem smo poklepetali z Rusinjo Anno Badrovo, Francozinjo Laure Argouet in Nizozemcem Haiem Ottenheim. Vsi trije so tako ali drugače povezani z delom z ljudmi, predvsem pedagoškim delom. Zanimivi sogovorniki bodo očarali tudi vas. Kliknite ali še bolje - njihova razmišljanja preberite v Šolskih razgledih.

MEDNARODNA OSNOVNA ŠOLA DANILE KUMAR LJUBLJANA
Si predstavljate, da imate v šoli učence 34-ih različnih narodnosti? Različne poteze, navade, jeziki … no, vendarle v šoli vsi govorijo tudi angleško. Tako je v mednarodni osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani. Irena Šteblaj je povedala, kako v šoli skrbijo za celostni razvoj učencev ter poudarila, da je učenje usmerjeno v življenje. To smo se prepričali na obisku v petem razredu pri razredničarki Nataši Dražumerič. Oči učencev so se radovedno iskrile in opazovale, ko je učiteljica prinesla močerada in žabo. Več o utripu na mednarodni šoli preberite v našem časniku.

Takole so nam petošolci v različnih jezikih zaželeli vse lepo za božične in novoletne praznike:

Boldog karácsongt; Boldog új évet (madžarsko) / Merry Christmas and a Happy New Year (angleško) / Felice Navidad (špansko) / Buon Natale (italijansko) / Cok guzel yil (turško)

(Kakšnega morebitnega slovničnega spodrsljaja jim, seveda, gre spregledati. Namen velja!)

PREDŠOLSKA VZGOJA
Svetovalni delavec Tomo Šetor je napisal prispevek Obeti za pomočnice vzgojiteljic, v katerem predstavi usklajevanje in poenotenje pedagoške prakse z zakonskimi predpisi ter strokovnimi izhodišči dela v vrtcih. Podrobno opiše neposredno in posredno pedagoško delo vzgojiteljic in njihovih pomočnic ter zagate, ki se pojavljajo pri spremenjenem pedagoškem prijemu. Na strani o predšolski vzgoji so se zvrstili še zapisi iz vrtcev Jadvige Golež Maribor (Diana Blažič), Gaberje, Lendava (Marjeta Ribarič) in Tržič (Erna Anderle).