|
 
Te dni se o Piki veliko govori. Mineva namreč sto let od rojstva Astrid Lindgren, priljubljene in svetovno znane švedske pisateljice, ki je ustvarila lik Pike Nogavičke. Zabavna. Divja. Neukrotljiva. Očarljiva. Kot taka se je rdečelasa in pegasta Pika Nogavička zasidrala v domišljijskem svetu otrok. Humor v Pikinih zgodbah je raznolikih obrazov – kot besedna igra, izmišljotina, burka nesmisel, ironija in situacijska komika. A zmeraj takšen, da so ga njeni otroški bralci zmožni razumeti in v njem uživati.
S podobami znamenite pisateljice, ki smo si jih sposodili v knjigi Marjana Marinška Zvezda Astrid (več o knjigi na zadnji strani), smo opremili tudi to številko Šolskih razgledov. Po Pikino. Po Pikino – po svoje …
MOJE, TVOJE, NJIHOVE ŠOLSKE REFORME
Ali ste morda kaj slišali, da bi se kdo od učiteljev srednjih šol oglašal v zvezi z vsebinsko zasnovo in izpeljavo bolonjske prenove visokega šolstva? Ali pa da bi profesorji univerz – razen posameznikov – dejavno sodelovali v razpravi o srednješolski ali osnovnošolski prenovi? »Kot je splošno znano, smo Slovenci vrtičkarski narod. Zato ni nič čudnega, če smo vrtičkarski tudi v našem izobraževalnem sistemu,« ugotavlja naša kolumnistka Jasna Kontler – Salamon. Ne le v vrtičkarskem ločevanju področij, ki že nekaj let spadajo v različni ministrstvi, temveč tudi znotraj istih ministrskih resorjev, istih izobraževalnih področij in celo istih izobraževalnih institucij … Še vedno lahko trdimo, da večina udeležencev v izobraževanju ni preveč zainteresirana za tisto, kar se dogaja za sosedovim plotom. »Klik!«
DA BI SE ZDRAMILI
Zakon o osnovni šoli je zbudil precej manj polemik v strokovni in širši javnosti kot Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. A to ne pomeni, da ne prinaša pomembnih sprememb. Tokrat bomo namenili pozornost rešitvama, o katerih so mediji poročali le redko in mimogrede, a bosta gotovo vplivali na izobraževalno in življenjsko pot nekaterih osnovnošolcev. Kako pojasnjujejo – Ministrstvo za šolstvo in šport, predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Oton Račečič in specialistka šolske pedagogike v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor mag. Nada Topolovec – prešolanje in ponavljanje brez soglasja staršev, vam razgrinjamo v novi številki Šolskih razgledov.
NAPITI IN NAŽRTI
»Pred dvema mesecema sem na lokalni turistični prireditvi Lendavska trgatev opazovala dogajanje in marsikaj videla. Totalno pijana devetošolka me sploh ni prepoznala. Nosilo jo je, kot da je padla z drugega planeta, nedaleč proč pa so se v družbi veselili njeni starši. Ni bila edina z naše šole. A seveda nimaš pravice reči besede, saj te lahko tožijo,« ugotavlja Olga Paušič. V naši/vaši sveži številki Šolskih razgledov tudi razgrinja, kako so se devetošolci na strokovni ekskurziji nažrli čokoladnih bonbonov, polnjenih z rumom, da je enega dijaka bilo nujno odpeljati v bolnišnico. Na pohodu po poteh Miška Kranjca od Velike Polane do Lendave pa je učenec prinesel od doma v veliki plastenki mešanico vina in različnih žganih pijač … Preberite si že »s klikom!«
ŽE ZA MLAJŠE
Literaturo beremo za literarnoestetski užitek, zato je nujno, da gre pri spoznavni, estetski in etični komponenti za uravnoteženost v literarnem besedilu, saj vsako literarno besedilo vsebuje tri naštete razsežnosti. Če se to razmerje poruši in je poudarjena le ena izmed njih, ne moremo govoriti več o literaturi v pravem pomenu besede. V knjigi Antoina de Saint-Exupéryja z naslovom Mali princ najbolj izstopa prav etična komponenta. Zato je bilo namreč zelo zanimivo preveriti vpliv spola in starosti učencev na sposobnost zaznavanja in vrednotenja etične komponente in etičnih sodb v fantastični pripovedi Mali princ … V novi številki Šolskih razgledov vas profesorica razrednega pouka Tamara Farič seznanja z izsledki raziskave.
BO PREVLADAL AVSTRALSKI VZOREC?
Kaj je ostalo po vsiljenih sistemskih spremembah Zakona o organizaciji in financiranja vzgoje in izobraževanja ter Zakona o osnovni šoli? Vladna koalicija je podcenjujoče zavrgla vse bistvene pripombe in predloge opozicije ter večinskega dela stroke, skratka požvižgala se je na širše družbeno soglasje. Kdor se količkaj primerjalno ukvarja z organizacijo in razvojem šolskih sistemov, ve, kakšne so v svetu metodologije za izpeljavo šolskih reform, npr. kako se tega lotevajo drugje v državah-članicah EU z demokratično tradicijo, denimo v skandinavskih državah pa tudi v Avstriji ali Zvezni republiki Nemčiji. Boris Lipužič ugotavlja, da, žal, strpnega dialoga za širši sporazum ni bilo … »Klik!«
ŠE VEDNO GRENAK PRIOKUS
Tok letošnjih dogodkov je tudi tokrat zaobšel tehniko in tehnologijo. To lahko štejemo kot dogodek, ki bi zahteval tehtnejša in strokovno korektna pojasnila o tem, zakaj se ponovno izpušča tako pomembno področje, kot so tehniško – tehnološko znanje, praktične in tehniške sposobnosti in zmožnosti učencev v 9. razredu. Učenci bi zelo potrebovali to znanje, spretnosti, vrednote, stališča in pozitiven ter smel pogled v svet dela in tehnike pri odločitvah za nadaljnje izobraževanje tudi na tehničnih področjih, kjer je vpis učencev skromen. V svežih Šolskih razgledih si lahko preberete utemeljitve dr. Amanda Papotnika, zakaj so vsebine in cilji tehnike in tehnologije tako pomembne.
|
Si predstavljate, da ni pouka, ni kontrolk in ni spraševanja, pa vendar se dijaki učijo, spoznavajo, raziskujejo, ustvarjajo, potujejo, se preskušajo? Se sprašujete, kako? Gimnazija Novo mesto – tokrat malo drugače – ima odličen odgovor. Preizkušen! … Prelistajte našo novo številko.
