|
 
Srednjeveška rokopisna knjiga se na eni strani ozira k antičnim delom, na drugi
pa k novoveški knjigi, ki je največkrat tiskana. V stoletjih
med Brižinskimi spomeniki in Primožem Trubarjem je bilo
v naših krajih mnogo knjig, čeprav se je ohranilo bore
malo. Najbolj odlična je bila knjižnica v Žički kartuziji.
Tam so ob koncu 15. stoletja imeli približno dva tisoč
rokopisov, kar je bilo več kot v večini srednjeevropskih
samostanov. Žička kartuzija je približno od leta 1300
do 1500 spadala med najpomembnejša središča intelektualnega
življenja v Evropi in zato je bila njena knjižnica tako
bogata in polna besedil z vseh področij znanosti. Tudi literarnih del ni bilo malo. Izslediti se je dalo približno 120 rokopisov in 100 fragmentov, raztresenih po
vsej Evropi, le v Sloveniji se ni ohranilo pravzaprav
nič.
(dr.
Nataša Golob, avtorica razstave Srednjeveški rokopisi
iz Žičke kartuzije (1160–1560)
POVEZANI Z MLADIMI
Šola je
vzgojno-izobraževalna ustanova, ne pa terapevtska. Zato je
zmotno pričakovati,
da je v njej mogoče rešiti družbeni problem v zvezi z drogami,
razmišlja Fani Čeh. Malo je področij, kjer je preprečevanje tako pomembno kot prav pri alkoholu,
mamilih in tobaku. Toda to je edino resno učinkovito orožje,
ki nam je na voljo. Že zgolj iz tega razloga nam v državi
ostaja skupna naloga, da zberemo moči, se povežemo in najdemo
poti do naših mladih ter jim ponudimo roko in čas. Roko,
ki ne potvarja dejstev, ki ni le enkraten projekt, ki usahne,
ko zmanjka denarja … Več o tem s >>klikom!<<!
PODPORO
GLASBENIM PEDAGOGOM
Kako naj posamezniki ideje, pesmi
in skladbe, ki smo jih bili deležni, prenesemo v svoje
okolje delovanja? Naletimo na nepremostljive ovire. V mislih
imam, pravi Irena Cundrič Iskra, šolski sistem, nesrečno prostovoljstvo in preživeto in izčrpajoče trkanje zgolj
na vest in etiko glasbenih pedagogov. Šolski sistem potiska
pevsko udejstvovanje na rob šolskega dogajanja. Organizacijsko
namreč zbori v »tekmi« z izbirnimi predmeti v zadnji triadi
in prenatrpanim urnikom v 4. in 5. razredu devetletke vnaprej
izgubijo bitko … Preberite si več v Šolskih razgledih!
VREDNO RAZMISLEKA
Ali imamo
dejansko ustrezne obvezne izbirne vsebine in obšolske dejavnosti?
Po 16 letih ugotavljamo,
pravi Zdenka Keuc, da je bil osnovni motiv vpeljave obveznih izbirnih vsebin dobro mišljen, a
praktično težko uresničljiv. Zunanji partnerji za 56 tolarjev
po dijaku – toliko namreč država nameni tem dejavnostim
– niso pripravljeni delati v svojem prostem času. Njihova
mesta so večinoma zasedle »notranje moči«, torej učitelji
na posameznih šolah. Zapletlo se je tudi pri terminskem
načrtovanju obveznih izbirnih vsebin, saj po letu 1996
maturitetni koledar kroji usodo tudi večini drugih dejavnosti,
ki jih šole – ob rednem pouku – še izvajajo. Vas zanima,
kakšne so smernice prihodnjega razvoja? >>kliknite!<<
IZ
TIŠINE V SVET ZVOKA
Za otroka s polževim vsadkom pomeni
vključitev v redno ustanovo najbolj optimalno okolje za
razvoj. Pri tem ne gre le za večjo količino in kakovost
znanja, ki ga pridobi z rednim šolanjem, pač pa tudi za
razvoj komunikacijskih sposobnosti, ki bi bile v neintegracijskem,
prilagojenem okolju onemogočene. Otrok si z odraščanjem
v integracijskem okolju pridobi več samozavesti in občutek
enakovrednosti z vrstniki, kar mu v zunajšolskem in nadaljnjem
življenju zelo koristi. Še mnogo poučnih zanimivosti o
tem vam ponujajo Šolski razgledi v članku Nike Vizjak.
OBRAZ MLADEGA DEKLETA
Ali kdaj
pomislite, da bo samo danes kar tisoč ljudi podleglo aidsu
v Južni Afriki? Da
se jih v Indiji vsako jutro prebudi približno pet milijonov,
ki so HIV pozitivni? Strokovnjaki presojajo, da je bilo
ob koncu lanskega leta že 40 milijonov okuženih z virusom
HIV, približno 3 milijone pa jih je zaradi aidsa umrlo.
V Indiji, ki je po številu okuženih z virusom HIV prehitela
Južno Afriko (5,5 milijonov), so raziskave pokazale, da
je lani bilo že 5,7 milijonov obolelih. Teh je v Vzhodni
Evropi čedalje več, posebno v Rusiji in Ukrajini. Strokovnjaki
menijo, da je temu vzrok zlasti pomanjkanje znanja. Študije
nam namreč ponujajo strašljive podatke … več kot samo to, >>kliknite<< in se prepričajte!
MULTIMEDIJSKA
UČILNICA IN PRIHODNOST
Pred nekaj leti je bil osebni
računalnik še znanstvena fantastika. Šole prihodnosti pa
si ne smemo in ne moremo predstavljati brez računalnikov.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija je nujna za dober
pouk, a pogosto je ob številnih kritikah devetletke, ki
jih spremljamo, potisnjena ob rob. Andrej Kociper spodbuja razmišljanje o povezavi sodobne tehnologije z vzgojno-izobraževalnim
procesom. Kadar govorimo o informacijsko-komunikacijski
tehnologiji (IKT), dobimo pogosto vtis, da je ta (in predvsem
multimedijska tehnologija) nekaj novega. Pa je res tako? VEČ v ŠR!!!
NE
SPREGLEJTE!
Razpis za oblikovanje
in izvajanje tečajev tujih jezikov – angleščine, francoščine in nemščine!
Pozorno prelistajte sveže Šolske
razglede, saj boste našli še druge razpise, ki bi vas utegnili zanimati.
Tudi tokrat je Sviz z vami/nami. 7.
Svizova Skupščina je v središču priprav na volitve!
|
