Slika, po malem kipari, intenzivno se ukvarja z digitalno
fotografijo, nenehno odkriva nove likovne tehnike in
izraze, preskuša se v grafiki, ki ji je, kot pravi, še
najbliže. Vse znanje že enaindvajset let prenaša na svoje
učence, ki uspešno sodelujejo na različnih likovnih natečajih,
celo mednarodnih. Pisana likovna govorica Maje Zajc
Sobočan, predmetne učiteljice likovne in tehnične
vzgoje na Osnovni šoli Davorina Jenka Cerklje, se zrcali
tudi v bogati motiviki. Njen dom je poln portretov, figur,
krajin in fantazijskih podob - nekaj tega tokrat tudi
za vas.
OBDANI Z BESEDAMI
... nekateri pesimistični strokovnjaki so že začeli napovedovati
smrt knjige zaradi vedno bolj bučne prisotnosti elektronskih
medijev in sporazumevanja. Kljub temu pa branje in bralna
zmožnost v 21. stoletju postajata pomembnejša kot kdaj
koli prej, piše v uvodniku profesorica na ljubljanski Filozofski
fakulteti dr. Meta Grosman. Strokovnjaki za branje
so namreč prepričljivo dokazali, da nista pomembna le za
razvoj vseh drugih jezikovnih zmožnosti, marveč tudi za
posameznikov celostni kognitivni in osebnostni razvoj.
Bralne zmožnosti zato ne moremo več šteti za razkošje ... Klik! In
koliko berete vi? Če ste bralni navdušenec, boste gotovo
obiskali Knjižni sejem, ki bo potekal od 1. do. 5. decembra
letos v Cankarjevem domu. Vse naše naročnike, seveda
tudi tiste, ki jih knjige (za zdaj) še ne mikajo
zelo, pa skušamo za branje navduševati tudi Šolski razgledi. Preberite,
kaj vam ponujamo v naši tokratni akciji!
SPORAZUMNA ALI BOLEČA ŠOLSKA RAZVEZA
Odločitev, da bo poslej visoko šolstvo skupaj z znanostjo
in tehnologijo v enem ministrstvu, preostali deli šolstva
pa v drugem in še naprej skupaj s športom, je sodeč po
ocenah predstavnikov visokega šolstva in znanosti zanje
dobra odločitev, meni naša stalna sodelavka Jasna Kontler
- Salamon. Ima le eno napako - namreč to, da ni bila
sprejeta že prej. ... Kljub navedenemu ni mogoče preprosto
zaploskati ločitvi vrha izobraževalne piramide od preostalih
delov. Kliknite in preberite več!
KIPARJI DUHA
Attila Szabo lahko iz
izkušenj pove, da redkokateri šolar pozna bistvo in smisel
šolanja. Mladi si nenehno
postavljajo vprašanja, kot so: "Čemu moram sedeti osem
ur v stavbi, v kateri se dolgočasim?" "Le kaj mi bo šola?" Učence
z zelo dobrimi ali najboljšimi ocenami takoj označijo za
piflarje ali čudake. Zaradi nepoučenosti o smislu
šolanja se razvije najprej dolgčas, iz dolgčasa odpor,
iz odpora pa čista jeza, ki se lahko stopnjuje do nevarne
točke, ko šolar zgubi nadzor nad sabo. ... Šolarji lahko
pod velikim psihološkim pritiskom celo umorijo osovraženega
učitelja ali vrstnika. Kliknite in preberite, kako
o porajanju nasilja pri učencih razmišlja vaš stanovski
kolega!
PO POLŽJE
Kadar koli na predavanjih Šole za mir omeni učenje človekovih
ali otrokovih pravic, se mnogi učitelji najprej neprijetno
zdrznejo, takoj zatem pa izrazijo zaskrbljenost za svoje,
učiteljske pravice. Odziv ni značilen samo za slovenske
učitelje. Opazila ga je tudi pri skupinah učiteljev iz
nekdanjih socialističnih držav Jugovzhodne Evrope, ne pa
tudi pri učiteljih s tako imenovanega razvitega zahoda.
V čem je težava? V zavedanju, kaj so človekove pravice
in zakaj so tako pomembne. ... Otroke moramo pripraviti
na odgovorno življenje v svobodni družbi! A kje in kako
jih naučiti potrebnih spretnosti? Kliknite in preberite prispevek Alenke
Bregant iz Šole za mir.
ZA 21. STOLETJE
Med temeljnimi načeli nove kulture pouka je razširjeno,
posodobljeno pojmovanje znanja. Tega ne razumemo več le
kot zbirko vsebin, dejstev in izdelanih razlag, temveč
mnogo širše, poudarja dr. Zora Rutar Ilc z Zavoda RS za
šolstvo, sicer avtorica vodnika Pristopi k poučevanju,
preverjanju in ocenjevanju ter vodja projekta Nova kultura
preverjanja in ocenjevanja znanja. Kaj torej prinaša nova
kultura pouka? Kakšne izkušnje imajo z njo učitelji? ...
|