|
 
Vzgojiteljica predšolskih otrok Bojana Ocepek iz
Velenja že več kot deset let v prostem času tudi slika,
najraje z oljnimi barvami, na steklo in platno. Takrat
jo zaobjame mir. Ustvarjanje jo popelje k notranji
usklajenosti. Barva zemlje ji je najljubša, saj jo
pomirja in navdihuje. Svoje videnje sveta nam podaja
v geometrijskih oblikah in liričnih barvnih odtenkih.
Slike krasijo njen dom. Tokrat tudi Šolske razglede.
Ne daje jim posebnega naslova, saj govorijo same zase.
Tudi nam pušča svobodo, da jih vidimo in doživimo po
svoje.
NASILJE PORAJA NASILJE
V Sloveniji se, tako kot v drugih državah, srečujemo s
problematiko mladoletniškega kriminala. Raziskave Sveta
Evrope kažejo na porast mladoletniškega kriminala še zlasti
v tranzicijskih državah. Poglavitni vzroki so šibke družinske
vezi in s tem družinske težave, posledično težave v šoli,
dokazovanje mladih ob nasilnih dejanjih, droge in alkohol,
brezposelnost ter izmikanje socialnim službam. Mladi so
čedalje pogosteje tudi žrtve nasilnih dejanj, zlasti vrstnikov.
Le sodelovanje šole, lokalne skupnosti, policije, staršev,
pravosodnih organov in drugih lahko zatre nasilje že v
kali, namesto da je družba dejavna šele, ko se dejanje
zgodi, opozarja Peter Rižnar. Kliknite in preberite
več!
ŽELJE LETIJO V NEBO
Evropska komisija je letos pripravila že drugi teden Comenius,
ki je širši javnosti približal mednarodne projekte, sodelovanje
in partnerstvo v šolskem izobraževanju. Osrednji dogodek
se je odvijal v Bruslju. Tam so bili tudi udeleženci iz
Slovenije - učiteljici in učenci osnovne šole Železniki.
O pestrem dogajanju, zanimivih in zabavnih delavnicah,
simboličnem spuščanju balonov z željami za prihodnjo Evropo
v nebo in spoznavanju ljudi, ki odločajo o evropski prihodnosti,
poroča naša novinarka. Na strani, namenjeni Evropi, predstavljamo
tudi, kako poteka evropsko sodelovanje, njegov namen in
spremembe, ki se nam obetajo. Klik!
OB PRVI SLOVENSKI REKTORICI
Jasna Kontler Salamon odkriva vzroke, zakaj na
vrhu akademskih stopnic skoraj ni žensk. V več kot osmih
desetletjih zgodovine slovenskih univerz smo dobili šele
prvo rektorico.
Priti je morala tretja univerza, da je z izvolitvijo dr.
Lucije Čok zlomila nenapisano pravilo o moškem rektorskem
žezlu. Bilo je sicer že nekaj neuspešnih rektorskih kandidatk,
a zanemarljiv odstotek v primerjavi z deležem kandidatov.
Po diplomi večina sposobnih žensk napreduje slabše od njihovih
študijskih kolegov, čeprav so ti imeli marsikdaj precej
slabši študijski uspeh. Kako je to mogoče? Kliknite!
ODZIVANJA
Spet je z vami stalna priloga Odzivanja. Tokrat objavljamo
prispevke o prizadevanjih gozdarstva za pestrost gozdne
krajine, o spoznavanju in raziskovanju narave, o življenju
nekoč, o eko šoli kot načinu življenja itd. Precej pozornosti
smo namenili vašim izkušnjam s prometno varnostjo. Veliko
ste tudi potovali in sodelovali s tujimi šolami. Polona
Godina, prof. angleškega jezika, piše o bureku, kriketu
in še marsičemu. Več si preberite v ŠR!
ZAKAJ SMO HRIPAVI
Pedagoški delavci so pri svojem delu zelo glasovno obremenjeni.
Tako vsaka večja sprememba glasu vpliva na njihovo sposobnost
in zmožnost opravljanja poklica. V svetu je bilo opravljenih
več raziskav o pogostnosti hripavosti med pedagoškimi delavci.
Podobno raziskavo so leta 1987/88 izpeljali med študenti
Pedagoške akademije v Ljubljani, smer razredni pouk. Ta
je pokazala, da ima le četrtina pregledanih zdrava govorila
in ustrezno glasovno tehniko. Več o izsledkih raziskave
pišejo Irena Hočevar Boltežar, Ana Jarc in Ciril
Novak.
|
