|
 
Portugalska – skrajna zahodna meja Evrope gleda na brezkončne širjave Atlantskega oceana, ki je stoletja predstavljal konec sveta. Španija – raznolika dežela je v zadnjih desetletjih doživela globoke in bliskovite spremembe na skorajda vseh plateh življenja. Francija – kje drugje, če ne tam, znajo ljudje delati in se ob tem boriti za svojo dobrobit ter tudi uživati življenje.
Slovenija – pravi zeleni biser, stisnjen med vzhod in zahod. Seveda so tu še Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska … In kaj imajo te dežele skupnega? Vino. Zdaj vam ni treba več na pot, da bi spoznali bogato kulturo teh vinorodnih dežel. Ob martinovem se tudi po straneh Šolskih razgledov podajamo na Najlepše vinske ceste – izjemno slikovit vodnik po evropskih vinogradih (izdala Cankarjeva založba). Tokrat, ob prazniku vina, smo za vas izbrali kleti. Čarobno …
ZGOLJ ŠE ENA SLUŽBA MINISTRSTVA?
»Vse kaže, da hoče šolsko ministrstvo – podobno kot se dogaja že pri upravljanju Pedagoškega inštituta – povečati svoj nadzor in vpliv na delovanje naše ustanove, da bi spremenili eno njenih temeljnih področij delovanja – raziskovanje v funkciji celovitega razvijanja in pospeševanja razvoja izobraževanja odraslih v Sloveniji,« razgrinja dr. Sabina Jelenc Krašovec. ACS je ves čas svojega delovanja namenjal največ pozornosti različnim projektom za pospeševanje kulture učenja v Sloveniji (razvejena omrežja programov neformalnega učenja – študijski krožki, borze znanja, središča za samostojno učenje, projektno učenje za mlade …) in za povečanje povpraševanja po izobraževanju. Ali se torej res obeta, da bo ACS postal le izvajalec nalog, namenjenih izobraževanju za doseganje gospodarskih ciljev, in sicer usposabljanju delovne sile in brezposelnih? »Klik!«
EROTIKA V ŠOLI
V našem tisku se veliko govori o učencih in starših, mediji namenjajo veliko pozornosti predvsem temu, da učenci ne bi bili kakor koli izkoriščani. Starši si lastijo pravico, da učiteljem gledajo pod prste, kjer koli lahko. A dogodek med hospitacijo v devetem razredu osnovne šole nekje v Ljubljani je odprl nova obzorja, ki porajajo povsem drugačna vprašanja od zdajšnjih. Ali se kdo zamisli nad zapeljivim obnašanjem nekaterih deklet v višjih letnikih osnovne šole, v srednji šoli in na fakulteti? Kako se počutijo učitelji, ki so skoraj primorani zreti v dekolteje in razgaljene popke najstniških učenk in dijakinj? Morda je napočil čas, da se spregovori o tem … Več na to temo razgrinja Mojca Belak v uvodniku naše nove številke Šolskih razgledov.
HOČEM BITI ČEFUR
Nekakšna smešna, a zaskrbljujoča balkaniada je na pohodu med mladimi. Najstniki slovenskega rodu skušajo biti nekaj, česar se pravzaprav bojijo. Da bi se ognili pretepom in grožnjam organiziranih tolp, so mnogi raje še sami zamaskirani med njimi. Pripravljeni so celo »popestriti« svoj materni jezik z globokimi l-ji, poslušati Ceco, Mile Kitića in druge glasbenike s Pinka. Drugi, ki pa jih ni strah, ne vedo povedati, zakaj se jim kar na lepem začne pretakati po žilah južnjaška kri ... Zakaj je zdaj to tako »in«? Kaj je pravzaprav tisto, kar mlade privlači, da skušajo biti nekaj, kar jim je bolj tuje kot blizu? »kliknite« in že lahko berete!
ZEMLJA PLEŠE …
Vsak mesec se na vzhodnem večernem nebu pojavi novo zodiakalno ozvezdje, medtem ko eno od njih na zahodu izgine v prihajajoči jutranji svetlobi. Določena ozvezdja zodiaka zato vidimo na nebu poleti, druga jeseni, pozimi in spomladi. V enem letu se jih na nebu zvrsti vseh dvanajst. A za ljubitelje horoskopov sta novembra aktualni znamenji Tehtnica in Škorpijon. Večina misli, da sta ti dve zodiakalni ozvezdji v tem času tudi vidni na nočnem nebu. Vendar ni tako! V ozvezdju Tehtnice oziroma Škorpijona se v resnici nahaja Sonce, ki potuje po ekliptiki. Ker pa je jasno, da podnevi zvezd zaradi sončne svetlobe ne moremo videti, sta tudi omenjeni ozvezdji za nas nevidni. In kaj vidimo ponoči? V tokratni številki Šolskih razgledov je z nami ponovno Klas, ki za vas razkriva zvezdne sledi…
O SPRENEVEDANJU IN DVOJNI MORALI
Celo oko, vajeno izjav ministrstva za šolstvo, je podvomilo, da vidi prav, ko je prebralo besede dr. Milana Zvera, s katerimi se je obregnil ob podpise pod besedilo peticije Za kakovostno javno šolo: »Če bi mi vklopili strankarsko mašinerijo, bi tudi lahko čez noč zbrali 70.000 podpisov.« Moder minister namreč ne bi smel dopustiti, da se o šolskih rešitvah odloča na referendumu. Odgovornost, da do tega ne pride, mora prevzeti on, ne pa javnost, sindikati, stroka in opozicija, ki jim drugega kot referendum sploh ne preostane. In danes? »Koalicijska večina je že uporabila svojo moč in sporni noveli zakonov izglasovala. Zelo pozno je, a morda je vendarle še čas za konstruktivnost in državniško modrost …,« ugotavlja dr. Mojca Kovač Šebart. »Klik!«
|
Tokrat nas, drage razgledovke in razgledovci, zanima vaše mnenje o kulturi pitja med nami. Veseli bomo, če zapišete le nekaj stavkov, seveda pa se lahko tudi razpišete. Predvsem o vaših izkušnjah z mladimi in alkoholom. Odgovore pričakujemo do 19. novembra letos (Šolski razgledi, Poljanski nasip 28, Ljubljana). Ne pozabite priložiti nagradnega kupona. Trije srečneži bodo prejeli Pesmi v čast vinu in domovini (izšla pri Mladinski knjigi Založbi, 2005), ki se pojejo ob delu v vinogradu, domačih praznikih in v veseli družbi ob martinovanju. 
