|
 
Tomaž Gorjup. Barve,
barve in znova barve. Zanj pravijo, da išče čutni, duhovni
prostor osebnega doživetja in takšne kombinacije barv,
s katerimi lahko izrazi povsem osebno doživetje ... Nekdaj
figuralik in krajinar, zdaj nas vodi v globine abstraktnega
slikarstva. A to je krona vseh njegovih doslej prehojenih
poti. Tomaž Gorjup, profesor za risanje in slikanje na
Pedagoški fakulteti v Ljubljani, tokrat v gosteh na straneh
Šolskih razgledov ...
SPOPRIJEM Z DROGAMI
Novinarji,
strokovnjaki, politiki in drugi nas pogosto zasipavajo z
'alarmantnimi' sporočili
in opozorili, tudi zmotami, protislovji in pretiravanji
v zvezi z nedovoljenimi drogami in njihovo uporabo med
mladimi. Pogosto to učinkuje tako, da nepreverjene navedbe,
zmote in predsodki, postanejo – resnica. Ena izmed njih je ta, da se uporaba nedovoljenih drog med mladimi širi s tako
naglico, da lahko govorimo o epidemiji. Toda, ali je res tako? Kaj prikazujejo empirične raziskave? Pokukajte v naš >>uvodnik!<<
POT DO KAKOVOSTNIH ODNOSOV
Vzgoja
in izobraževanje sta vedno usmerjeni v prihodnost. Mlade
rodove je treba pripraviti
na svet, ki šele nastaja, in nikoli ne vemo prav dobro,
kakšen bo. To je še zlasti res zdaj, ko se svet spreminja
hitreje in hitreje. Skoraj si ne moremo predstavljati,
meni Janez Bečaj in se sprašuje, kakšen bo svet takrat, ko se bodo prvič zaposlovali otroci, ki
ravnokar vstopajo v vrtec. Zato je toliko bolj pomembno,
kaj naj jih učimo in kako vzgajamo, da se bodo v življenju
čim bolje znašli, saj ni pomembno le, kaj hočemo, pač pa
tudi kako to dosežemo. Radovednost o tem, kaj vse vpliva
na kakovost učenja in poučevanja, o šolski kulturi in o
marsičem drugem, si lahko potešite s preprostim >>KLIKOM!<<
POSTMODERNA
ŠOLA
V dobi modernizma, ki jo danes
še zlasti nekoliko mlajši zlahka pomešajo v boljšem primeru
z romantiko, v slabšem pa z renesanso ali celo s srednjim
vekom, je Torsten Husen, oče švedskih šolskih reform, ugotovil srečno okoliščino svojih reform. Vseh trideset
let, kolikor so trajale, so namreč imeli socialnodemokratske
vlade. Zato se temeljni cilji kajpak niso bistveno spreminjali
ob snovanju in uveljavljanju reform. Naj bo kakor koli
že, razmišlja Darko Štrajn, nekdanje šolske reforme so povsod po Evropi merile na zvišanje splošne izobrazbene
ravni, na večjo dostopnost izobraževanja vsem slojem in
seveda so se vsaka po svoje odzivale na potrebe delodajalcev.
Preberite, kaj se je zgodilo, ko se je odprla Pandorina
skrinjica …
DA BI PREPREČILI NAJHUJŠE...
Zaposleni
v vzgojnem zavodu smo od otrok velikokrat ogroženi, včasih
celo življenjsko.
Že približno dve leti se vrstijo napadi na zaposlene –
tako psihični kot fizični. Mladostniki, večina jih ima
kriminalno preteklost, grozijo celo z ubojem, če se njihove
zahteve ne bodo izpolnile. V zavodu ni nobenega varnostnega
nadzora, zato so gojenci razpuščeni in uničujejo vse, kar
jim pride pod roke, ne upoštevajo navodil, ker jim vzgojitelji
pustijo čisto vse, niti jih zaradi groženj in napadov ne
kaznujejo. Izpoved Helene Klančar, zaposlene v vzgojnem zavodu, razkriva prav tisto, kar si drugi, ki nimajo neposrednih
izkušenj pri vzgoji mladostnikov, ki ne vedo, kje so meje
njihovega vedenja, ne morejo niti predstavljati ali si
celo zakrivajo oči pred resnico. Za več … en sam >>KLIK!!!<<
V barvito topli jeseni ne prezrite športnega
pogleda Nika Slane – o ustanovitvi komisije za športnike, katere predsednica je postala Jolanda Čeplak.
Ali menite, da so naše fakultete prilagojene za študente
invalide? O tem, katere so najhujše nevidne ovire in
da je pri nas le navidezni raj za študente invalide,
piše naša kolumnistka Jasna Kontler – Salamon. Še veliko zanimivega … v Šolskih razgledih!
ŠTUDENTJE! Foto
majice!!!
Posebna
priložnost samo za VAS!
Dragi študentje! Si želite občutno
olajšati študij? Obogatiti svojo poklicno pot? Za vse,
ki se boste pridružili naročnikom do konca novembra imamo v uredništvu pripravljeno posebno presenečenje! |
