V
njenih risbah odkrijemo splet pluralnih identitet sodobnega
človeka v mnogih simbolih in pravljičnih motivih. Človek
je lahko velikan in mali polžek; je odrasel in otrok.
Nekateri ljudje so v pričakovanju možnega. Drugi odkrijejo
pot v neznano. Tudi bolezen in bolečina postaneta možnost
za učenje … Irena Furlan se je začela učiti risati v poznejših letih, in sicer v ateljeju Lična hiša v
Ajdovščini. Ker jo bolezen omejuje v gibanju, se premika
z invalidskim vozičkom. Živi v domu starejših občanov
v Ajdovščini, kjer je posebna soba njen atelje – več
na strani 8.
Nekaj
njenih barvitih ilustracij daje podobo tudi tokratnim
Šolskim razgledom. Naj po svoje obarvajo teden vseživljenjskega
učenja in spodbudijo k učenju in ustvarjanju še koga.
TEDEN
VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA od 16. – 22. oktobra 2006
Andragoški center Slovenije v
Tednu vseživljanjskega učenja že tradicionalno podeljuje
priznanja posameznikom in skupinam za izjemne učne ali
izobraževalne dosežke, s katerimi so obogatili svoje življenje
in življenje drugih – bodisi bližnjih ali ljudi v lokalni
skupnosti, regiji in državi. Prejemniki priznanj – letos
jih je trinajst – so zgled odgovornega in dejavnega državljanstva
… Knjiga – učbenik, ki je pri nas pravkar izšel, Uvod v
izobraževanje odraslih avtorice Nives Ličen je zanimivo
povezal ustvarjalno gospo Ireno Furlan, ki je prispevala
ilustracijo za naslovnico knjige in nenavadno, a čedalje
bolj priljubljeno hišo umetnosti s študenti … Vseživljenjskemu
učenju smo namenili tudi tokratni uvodnik in našo minianketo, v kateri smo se s sogovorniki iz različnih ljudskih univerz
pogovorili, kako bodo oznamovali letošnji TVU.
KOLIKOR
ZNAŠ, TOLIKO VELJAŠ
Javna sfera znanja, ki so jo v
preteklosti zagotavljale izobraževalne institucije od osnovnih
in srednjih šol ter akademij znanosti, univerz, znanstvenih
revij itd., je v resni krizi. Znanje je očiščeno vseh vrednot
in zvedeno na tržno vrednost, razmišlja Andrej
Adam. Poleg tega se tudi izobraževalne institucije (javne in zasebne) vse bolj uklanjajo
nareku in potrebam ekonomije. Delodajalce vse manj zanima,
kakšne diplome imate, zanje je pomembno, kaj znate narediti
in kako lahko povečate dobiček podjetja. Ker se potrebe
trga spreminjajo čez noč, morate biti pripravljeni na spremembe
tudi vi. Vse to pomeni, da ne morete več računati na trajno
zaposlitev, se zanašati na pridobljeni status, na pravice
in pravno varstvo, ki so bile nekoč z njim povezane, tudi
ne morete več načrtovati prihodnosti, kot so jo lahko vaši
starši … >>Klik!!!<<
V
OKOVIH STIGME
Pri nas so, žal, duševne bolezni
še zmeraj v okovih stigme in duševne motnje vse pogostejše.
Kako pojasniti najmlajšim, da se v njihovi družini morda
oče ali mati spoprijema z duševno boleznijo? Kako mu razkriti
svet duševnih stisk, velikokrat temen in nerazumljiv tudi
odraslim, da bi jim ob tem prihranili strah in nelagodje?
O tem so spregovorili strokovnjaki na omizju, ki je pospremilo
izid knjige Očka ni nikdar utrujen! Tudi s tem smo oznamovali svetovni dan duševnega zdravja – 10. oktober. V Šolskih razgledih pa je še nekaj drugih člankov, ki obravnavajo zdravje nasploh.
PEDAGOŠKI
INŠTITUT IN NJEGOVA AVTONOMIJA
Na Pedagoškem inštitutu
so nekateri optimistično upali, da nas bo politizacija obšla,
zdaj
pa je očitno, da ni tako. Pomembno vprašanje pri tem je
predvsem, kako iziti iz položaja nezaupanja in kako »nesporazume«
kanalizirati v sodelovanje? Raziskovalci Pedagoškega inštituta
nimamo vseh odgovorov na taka vprašanja, ki skrivajo mnogo
dvojnih vezi, piše Darko Štrajn. »Burni« odzivi na ravnanje vlade so opozorilo predvsem tistim, ki razpolagajo
z močjo odločanja, da je tako ravnanje lahko vse prej kot
produktivno predvsem za samo izobraževanje in raziskovanje.
Ne nazadnje pa na koncu oblast tudi sama sebi s takim urejanjem
vprašanj strukturnih sprememb na teh področjih ne naredi
usluge. Vemo pa, da žrtvovanje strokovne avtonomije nikakor
ni pravi odgovor. >>Kliknite<< in preberite več!
ČE JANEZ NE BI BIL PREDSEDNIK …
Iz nostalgičnih
zgodb preteklosti, ki je bila v marsičem drugačna, nas Toni Gašperič s svojim iskrivim razmišljanjem popelje v sedanjost, v kateri najvidnejši slovenski
psihologi, psihiatri, psihopati, patologi, politologi, telepati,
magnati, sociologi, pedagogi, kinologi in drugi -logi, skušajo
razvozlati, kaj je vplivalo na predsednika Janeza, da se
je tako strašansko spremenil.
|