|
 NACIONALNI
PRESKUSI ZNANJA V DEVETLETKI
Že
v prejšnji številki časnika je Breda Senčar pripravila
obširen prispevek o tem, kako bodo potekali nacionalni preskusi
znanja v devetletki. Tokrat spregovori o pripravah na 42
osnovnih šolah, ki so se z devetletko spoprijele prve, navede
najpomembnejše datume poskusnega in zaključnega preverjanja
in ocenjevanja v devetem razredu, se o zahtevnosti preskusov
in drugem pogovarja s predsednico Državne komisije za vodenje
nacionalnih preskusov dr. Cveto Razdevšek Pučko ...
Želite vedeti več o novostih? Kliknite ali si preberite
v časniku.
Branki Kolmančič, diplomirani
vzgojiteljici, je delo z najmlajšimi pisano na kožo. Osem
let jo že spremljajo, zadnja štiri v mariborskem vrtcu Tezno,
enota Mehurčki. S svojimi pet- in šestletniki se predvsem
rada ukvarja tudi z zdravo prehrano - sveže pečen polnozrnati
kruh (moko meljejo sami) pri njih ni nič posebnega, prav
tako ne še rastoči kalčki kreše, soje ali česa drugega.
Branka ima rada naravo, zato je z otroki, če je le mogoče,
veliko zunaj. Tudi prosti čas rada preživlja v naravi, pogosto
s fotoapartom. V Šolskih razgledih si lahko ogledate še
več prelepih prizorov, ki jih je ujela v objektiv.
NAGRADE
REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU ŠOLSTVA
Tradicionalne
nagrade Republike Slovenije na področju šolstva so bile
za to leto podeljene 9. oktobra. Kot ponavadi v Narodni
galeriji v Ljubljani, slavnostna govornica je bila ministrica
dr. Lucija Čok, za ubrano glasbo je poskrbel Duo Jubilet
- Marjan Trček, tenor, in Boris Šinigoj, arhilutnja. Dr.
Matjaž Kmecl, predsednik Odbora za podeljevanje teh nagrad,
je dejal, da je po določilih zakona in pravilnika lahko
podeljenih največ enajst nagrad in Odbor se je odločil podeliti
vseh enajst. Ste radovedni kdo so nagrajenci? Pokukajte
v Šolske razglede ...
ŠE
O BRALNI IN ŠPORTNI ZNAČKI0
V
Šolskih razgledih št. 14 (22. septembra letos) smo objavili
članek mag. Marcele Batistič Zorec in mag. Nade Turnšek
Zaradi veselja ali nagrade. Povzročil je veliko razmišljanj
in vas spodbudil k pisanju. Prejšnjič smo objavili odziv
mag. Tilke Jamnik, ki se z vsem zapisanim ne strinja in
tokrat ji avtorici že odgovarjata. Objavljamo še
mnenje pedagoginje iz idrijskega vrtca.
|
|
|
BODO
VZGOJITELJICE OSTALE BREZ DELA?
Kurikularna
prenova je v prvi razred devetletke vnesla številne spremembe,
ki omogočajo, da prvošolci v šoli bolj razvijajo svoje sposobnosti
in ustvarjalnost ter se ob tem tudi bolje počutijo. Med
drugim je v razredu velika pridobitev, da z učenci delata
vzgojiteljica in učiteljica. Njuno timsko delo zahteva temeljite
vnaprejšnje priprave, skupno načrtovanje, usklajeno delo
in tudi skupno evalviranje, torej vrednotenje opravljenega
dela. Razlikujeta se v tem, da je učiteljica navzoča v razredu
poln delovni čas, vzgojiteljica pa le polovičnega (številne
menijo, da to zrcali manjvredni odnos do njih). Navzlic
dobrim izkušnjam vzgojiteljice upravičeno skrbi, da bo vpeljava
devetletke v prvem razredu vplivala na zaposlene v vrtcih.
O vzgojiteljicah v prvem razredu devetletke in vrtcih, ki
so pri šolah, so na strani predšolska vzgoja spregovorili
Alojz Pluško, državni sekretar na Ministrstvu za
šolstvo, znanost in šport, Nevenka Tučič, predsednica
republiške konference za predšolsko dejavnost na SVIZ-u,
Štefanija Meršnik, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije,
izkušnje pa so predstavili ravnatelji Zmago Barič,
Osnovna šoae Srečka Kosovela Sežana, Jože Uršič,
Osnovna šola Bistrica ob Sotli, in Zlatko Kauran,
Osnovna šola Sladki Vrh.
POGOVOR
Z DR. JANEZOM MAYERJEM
V
sodobni družbi je posameznik pogosto nebogljen. Če želi
imeti prednost na trgu, mora biti izviren in predoren (ustvarjalen).
Ker je to prednost laže doseči v skupini, je čedalje bolj
v ospredju sodelovanje. O ustvarjalnosti in sodelovanju
smo se pogovarjali z dr. Janezom Mayerjem. Z utemeljenimi
kritičnimi mislimi se med drugim dotakne tudi dela v slovenskem
šolstvu. Sogovornik meni, da je učiteljski poklic najbolj
zahtevno delo med poklici, ki jih pozna, saj delo z mladimi
pogosto vpliva na njihovo nadaljnjo življenjsko pot. Za
več iskrivih misli kliknite ali prelistajte časnik.
ZAKAJ
NA ŠTUDIJ V TUJINO?
Analitično-kritično
pero Jasne Kontler Salamon, ki v stalni kolumni odstira
plasti z visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja,
tokrat ugotavlja, kako so naši poskusi, da bi na fakultete
pritegnili tuje študente, jalovi, medtem ko slovenski študenti
v sklopu programa Sokrates radi gredo na tuje univerze.
ZLATI
SONČEK - ZAVOD RS ZA ŠPORT
INFOS
- DOTAKNI SE PRIHODNOSTI
(22.-26. OKTOBRA 2001)
|
|
