Ponekod učenci sedejo kar v zavetje sence drevesa,
učitelji nimajo niti za kredo in pišejo črke v prašna
tla. Tudi nedaleč od nas ugledamo temne učilnice, z oguljenimi
klopmi in stoli, brez vsakršne sodobne opreme. Drugje
si pouka ne predstavljajo več brez računalnikov, medmrežja
in kakovostnih laboratorijev. Iz našega arhiva smo izbrali
nekaj fotografij - učilnic z različnih koncev sveta (od
domačega Šentlamberta in Srednje zdravstvene šole v Ljubljani,
do učilnice na Danskem, v grškem Olymposu, na Sinaju,
v Pakistanu in Laosu). Ja, vse to je naš vsakdan, učiteljev
vsakdan. Ob svetovnem dnevu učiteljev
iskreno čestitamo prav vsem. In v tokratnih Šolskih
razgledih smo namenili učiteljskemu poklicu še več pogledov
in razmišljanj kot po navadi - resnih in manj resnih.
Tako pač kot je to v življenju.
NE TRKA NA VRATA, JE ŽE TU
Nekateri mislijo, da je izobraževanje starejših le nekakšna
duda, ki jo potisnemo starejšim, da bi se zamotili, zapolnili
čas. Drugi spet verjamejo, da je izobraževanje starejših
vprašanje družbene pravičnosti. Spet drugje verjamejo,
da so starejši del družbe in da družbi ne more biti dobro,
če ni dobro vsem družbenim skupinam. Četrti trdijo, da
so starejši najštevilčnejša skupina, kar jim daje pravico,
da jih upoštevamo. A naj bodo razmišljanja takšna ali drugačna,
starejših preprosto ni več mogoče potiskati na rob družbenega
dogajanja, piše tokrat dr. Dušana Findeisen. >>Kliknite<<
in preberite več!
UČITELJ NAJ BO
Te dni se začenja novo študijsko leto. Ob tej priložnosti
smo preverili, kakšne novosti so v svoje delo vpeljale
pedagoške fakultete. Sprememb ni zelo veliko, saj so oči
najbolj uprte v bolonjsko prihodnost, ki pa se je v nasprotju
s pričakovanji nekaterih še malo odmaknila. Več v ŠR!
OPTIMIZEM V TUROBNIH BARVAH
Zdi se, da sta položaj učitelja v družbi in njegov ugled
v obratnem sorazmerju z razvitostjo države. Tako je vsaj
dolgo veljalo. A novejše študije kažejo, da tudi v vsega
sitih družbah zaupanje v učitelje in spoštovanje njihovega
dela naraščata. Ob svetovnem dnevu učiteljev smo pogledali
prek plota, da bi vam predstavili, kaj najbolj pesti šolstvo
in učitelje v dveh velikih evropskih državah - v Franciji
in na Švedskem. Začinili smo ga tudi z mislimi Michaela
Moora, kontroverznega in razvpitega ameriškega
publicista, ki je vzel pod drobnogled politiko in politike
svoje domovine ter s tem razburkal ves svet. A pisec se
ne ukvarja le s pokvarjenimi politiki in podjetniki. Iskrivo
in zanimivo razmišlja tudi o učiteljih in njihovem družbenem
položaju. >>Klik!<<
KAJ JE DROGA
Droga je beg in dostop. Beseda droga izvira iz angleške
besede drug, ki pomeni zdravilo ali mamilo. Grška
beseda za zdravilo pharmakon je morda še bolj poučna.
Pomeni namreč zdravilo in strup. Kolikor ga pač zaužijete.
Kakšno vlogo imajo v našem življenju droge? Kako razumeti,
zakaj jih uživamo? Kako se boriti proti zlorabi le-teh?
O tem v prispevku razmišlja Klemen Jelinčič Boeta. Ob
mesecu preventive proti drogam vam Urad za droge predstavlja
tudi mnogo dejavnosti, ki mlade in odrasle seznanjajo s
to problematiko. >>Kliknite!<<
SKORAJDA KOT BABICA
V osnovni šoli se je počutila čudovito, nam je zaupala
višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer. A prvi
koraki so bili težki. V vrtec ni hodila in tudi starši
je niso vpeljali v svet črk. Bali so se, da bi se v prvem
razredu dolgočasila. Toda veliko sošolcev je že znalo brati
in pisati. Ni jim mogla slediti.
|