|
 
Imamo ga vsi, ima ga belopolti človek, temnopolti prav tako. Ima ga muca, ima ga volk. Srce. Tudi dihamo vsi, čeprav nekatera bitja ne s pljuči, pač pa s škrgami. A zrak potrebujemo prav vsi, po videzu včasih zelo različni, a obenem tako podobni!
Neža Maurer je v čudoviti slikanici »Ti si moje srce« (izdala Jasa, zbirka Onežimo svet) lirično ubesedila svoja spoznanja o prežemanju vseobstoječega. Strnila je plemenita sporočila, namenjena otrokom, mladini in odraslim, saj pomagajo dojeti tisto, česar ni nikdar preveč – enost, strpnost, humanost. Besedilo je prežeto s čudovitimi ilustracijami srca, ljudi, živali, zemlje akademske slikarke Maje Šubic. V Šolskih razgledih vam jih podarjamo prav zdaj – pred svetovnim dnevom srca. Da se skupaj zavemo, da je v našem srcu dovolj prostora za vse.
BREZPLAČNA CESARJEVA NOVA OBLAČILA?
Po nedavnih odmevih v medijih marsikoga ni presenetilo, kaj se je dogajalo v dneh ob začetku šolskega leta. Boris Lipužič opozarja, da se ponavljajo nekatere protislovne zgodbe v dejanjih šolske oblasti, ki so še vedno precej oddaljene od cilja o deklariranem brezplačnem obveznem šolanju učencev, kaj šele o olajšanju gmotnih bremen staršev dijakov srednjih šol. Za nedavna »cesarjeva nova oblačila« v naši izobraževalni politiki sta značilna primera ukrepov v osnovnem in srednjem šolstvu. Pri nas je že več let svojstveno pojmovanje oskrbe osnovnošolcev z brezplačnimi učbeniki, v srednjih šolah pa tako imenovana subvencionirana, a precej slabo načrtovana in vpeljana »zdrava šolska prehrana« dijakov. »Klik!«
NA STRANSKEM TIRU!?
V preteklem šolskem letu in še kakšnim pred njim je bilo v športu otrok in mladine povzročeno precej škode. Ob vseh znanih ugotovitvah, da je pri mladih zaznati porast telesne teže, da se mladi vse manj gibljejo, vse več časa presedijo pred televizorjem in računalnikom ter se nezdravo prehranjujejo, se v šolstvu in interesnih programih otrok in mladine naredi premalo … Profesor Marjan Plavčak meni, da nas lahko ob vsem tem resno skrbi, saj se za šport otrok in mladine porabi samo 35 odstotkov denarja, ki je po nacionalnem programu športa predviden za to. Zanima ga, ali bo v poročilu Direktorata za šport razvidno, zakaj šport mladih ne dobi predvidenega denarja? Prelistajte Šolske razglede!
SRCE NI SAMO FIZIOLOŠKA ČRPALKA
Srce predstavlja zelo pomembno črpalko v našem organizmu, je zanimivo, a vendar ga je v zadnjih 300 letih večina zahodnih znanstvenikov opredelila »samo« kot črpalko za kri.
Iz zgodovine je namreč znano, da je skoraj vsaka kultura na svetu pripisovala srcu veliko večjo vlogo v človeškem sistemu in so ga povezovali z izvirom modrosti, poduhovljenosti in čustev. Raziskave, ki potekajo nekaj zadnjih desetletij, pa so začele dokazovati, da so lahko ta zgodovinska pripisovanja srcu veliko več kot samo metaforična. Mag. Peter Babarović nas seznanja z novo vejo nevrokardiologije. Znanstveniki so namreč odkrili, da srce predstavlja resnično inteligentni sistem, ki si zasluži ime srčni možgani … »Klik!«
KAJ STORITI?
Temeljni vprašanji v zvezi z razlikami v stopnji in hitrosti razvoja sposobnosti med posamezniki sta: kateri so vzroki za te razlike in kolikšna je trajnost teh razlik? Dr. Milan Adamič ugotavlja, da zagovorniki zunanje diferenciacije pri nas in tudi drugje iščejo vzroke predvsem v dednostnih biogenetskih dejavnikih in, seveda posledično, pristajajo na odgovor, da so te razlike med posamezniki bolj ali manj trajne. Skeptiki pa obrnjeno utemeljujejo svoje pomisleke s tem, da je razvoj posameznikovih sposobnosti odvisen tudi od stimulativnosti okolja in posledično posameznikove dejavnosti ter da zato razlike med posamezniki niso trajne. Raziskave namreč kažejo, da se razlike v posameznih sposobnostih v populaciji iz leta v leto povečujejo, a se spreminjajo med posameznimi učenci in niso konstantne … Več v ŠR!
VSEGA JE KRIVA EVROVIZIJA
Le kaj imata skupnega zavzet študij jezikov in lahkotni popevkarski festival? Morda več, kot si mislite. Grka Dimitrios Mantzilas in Nikolas Tsiamis nam slednjega osvetlita v povsem novi luči in nas opominjata tudi na to, kako polni predsodkov smo. Spoznali smo ju med poletno šolo slovenščine v Ljubljani in se pogovorili o zagatah pri učenju slovenščine, o njuni ljubezni do tujih jezikov ter tudi o nekaterih značilnostih grškega šolstva. Zelo nas je zanimalo, zakaj sta se sploh odločila za slovenščino. Odgovor je bil, milo rečeno, osupljiv … »Klik!«
|
