|
 
»Zelo rada fotografiram in fotoaparat me stalno spremlja – v šoli, doma, v prostem času. Kamor koli grem, ga imam s seboj. In vse, kar se mi zdi pomembno in mi ugaja, skušam ujeti v objektiv. Velika spodbuda zame je bila tudi v vašem/našem časniku objavljena in nagrajena fotografija Uh, kako je Krka mrzla (fotonatečaj Šolskih razgledov Fotografija poletja 2003). Od takrat še raje fotografiram.«
Tako piše Helena Murgelj z Otočca, učiteljica z Osnovne šole Šmihel Novo mesto in naša redna dopisnica. Svoje posnetke je predstavila že na treh razstavah, tokrat pa v Šolskih razgledih. Rada fotografira cvetje, živali, dogodke, otroke … Pred prihajajočim tednom otroka (prvim oktobrskim) smo izbrali – otroke. Te ima še posebno rada. Tudi zato je učiteljica. Takšna prava, srčna. Z njenimi posnetki otrok smo obarvali to številko Šolskih razgledov, da bi bila čim bolj igriva. Da bi v vaš vsakdanjik, pogosto težek in poln stisk, vnesli čim več mladosti in radosti. Pa ne le zdaj, ob prazniku. Zmeraj.
Drage razgledovke in razgledovci, čestitamo vam ob bližajočem se 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev.
ELEKTRONSKA REDOVALNICA
Ali je res vseeno, kako se starši seznanimo z ocenami? Morda bo kdo dejal, da je najbolj pomembno spremljati otrokovo učno uspešnost in se pravočasno odzvati na slabe ocene, pri čemer je vseeno, ali zanje zvemo prek spleta ali nas z njimi seznani otrok sam. Vendar, otrok mora prevzemati odgovornost za učenje in svoje ravnanje. To velja tudi za obveščanje staršev o učnem (ne)uspehu, za kar mora imeti priložnost. Za otroka ni preprosto, če mora starše obvestiti o slabi oceni. Praviloma mu je to vsaj zoprno. Toda s tem se uči prevzemati odgovornost – tudi tako, da se sam odloči, kdaj in kako bo staršem povedal, da njegova ocena ni takšna, kot so pričakovali. Elektronska redovalnica – da ali ne? V naši novi številki vam Dr. Mojca Kovač Šebart razkriva njen značaj … Tudi s »Klikom!«
MOČ PRIHAJA IZ NAS
Posamezniki z boljšo samopodobo imajo v življenju več uspeha v službi in več sreče v osebnem življenju. Tudi učitelj z boljšo samopodobo je na svojem delovnem mestu uspešnejši, saj se ta prenaša tudi na učence. Na učiteljevo samopodobo sicer vplivajo različni dejavniki, vendar je največ odvisno od nas samih, kako se spoprijemamo s problemi uveljavljanja svoje stroke in uspešne komunikacije z ljudmi, s katerimi pridemo v stik v šoli. Pomembno je tudi, da se učitelj zna spoprijeti s stresom v osebnem življenju in na delovnem mestu. Vida Svoljšak Rojko vam na svežih straneh Šolskih razgledov razgrinja, kakšna je samopodoba slovenskega učitelja, kaj je pomembno pri rasti dobre celostne samopodobe, kaj je temeljno pri njenem ohranjevanju, od kod je treba črpati moč …
KJER KAZEN ZGUBI SMISEL
Te dni je na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah posebno slavnostno. Šola bo 27. septembra letos proglašena za prvo Glasserjevo kakovostno šolo v Sloveniji, celo v Evropi. Od leta 2002 do zdaj so se v teoriji izbire (ta je temelj Glasserjeve kakovostne šole) izobrazili skoraj vsi učitelji te šole. Zahteva veliko osebnega vključevanja, dela na sebi, prepoznavanja vzorcev vedenja, na podlagi katerih se odzivamo tako, kot se. Usmerja nas tudi k drugačni komunikaciji … Temu smo namenili veliko pozornosti. Da bi vam približali, kako poteka pouk, ki temelji na teoriji izbire (kako otrokom tudi drugače osmisliti delo), objavljamo izkušnje v prvih treh razredih učiteljice razrednega pouka Maje Zobavnik, ravnateljice Ane Nuše Kern, razgrinjamo pa tudi temeljna merila kakovostne Glasserjeve šole. »Klik!«
ZMEŠNJAVA
»Že dolgo spremljam spremembe v didaktičnem in metodičnem izrazju. Razlikovati je treba, ali se vpeljuje nov naziv za iste vsebine ali gre res za novo kakovost z novimi vsebinami. Večinoma gre za nove nazive z istimi vsebinami in to kar vnaša med učitelje nejasnosti. Težko sem se navajal na nove nazive, ki ne prinašajo nič novega. Komaj sem se pri metodiki navadil na en nov naziv, ki je v uporabi, je prišel že drugi …« Tako razmišlja profesor in svetnik mag. Valentin Kubale. Skuša pojasniti, zakaj prihaja do zmešnjav v didaktičnem in metodičnem izrazju. Prelistajte sveže Šolske razglede in si preberite, kaj meni naš strokovnjak o vplivu vpeljevanja novega izrazja v didaktiki in metodiki na kakovost pouka.
USTVARJATI BREZ PREDAHA
V našem vsakdanu, prežetem z naglico, s pomanjkanjem časa in vse večjim obsedenim pehanjem za materialnim »nadgrajevanjem«, ki je velikokrat bolj poskus podaljševanja ega kot česar koli drugega, ne utegnemo razmišljati o tem, kakšna bo naša jesen življenja. Si vzamemo čas, da pomislimo na težave staranja naših najbližjih? In kaj pravzaprav je staranje? Čeprav se človek začne starati že od spočetja, o staranju po navadi spregovorimo šele, ko nastopijo prvi vidni znaki, kot so prve gube, sivi lasje ...
|
