|
 
Branko Lipnik se v tematiki zadovolji s svetom, ki
ga obdaja, zanj je vse hvaležen motiv: portreti, krajina,
rad upodablja fragmente – v marini so zanimive le zvite
vrvi, na stavbi ga najbolj pritegnejo vrata, pri godalu
polžasti vrat …. Večina njegovih slik je razdeljenih
na imaginarna polja, ki jih slikar poudari s črto, obrobo,
da potem lahko s čopičem potuje s polja na polje, vsakič
z drugo barvo, razmišlja, išče barvne kombinacije, odnose
med barvami in poudarja pomen izraženega z izbrano barvo
… Tako je pred časom zapisala poznavalka njegovega ustvarjanja,
prav tako umetnica, Erna Ferjanič Fric v spremni besedi
v katalogu ob njegovi pregledni razstavi. Med mojstrovinami
Branka Lipnika, sicer likovnega pedagoga na Osnovni šoli
Horjul, se bomo sprehodili tudi v teh Šolskih razgledih.
PREMAGLJIVA ZAOSTALOST?
Vsako leto v drugi polovici avgusta je pozornost naših
medijev usmerjena v nakup učbenikov in drugih šolskih potrebščin
ter družinske stroške zanje. A to niso vsi izdatki: tu
so še plačila za šolsko malico, prevoze učencev, različne
zunajšolske dejavnosti. Slednje so pri nas v zadnjem desetletju
z zakonom dejansko preoblikovali v plačljive. Naša javna
obvezna šola je še daleč od brezplačnosti, razmišlja Boris
Lipužič in dodaja, da del podobnih stroškov plačujejo
starši tudi v državah Evropske unije in drugje v razvitem
svetu. A že desetletja jim ni treba skrbeti za nakup učbenikov
in delovnih zvezkov. >>Klik<< za več!
PRODAJALCI SANJ
Šolsko leto v zadnjih vzdihljajih zmeraj prinaša obračune.
Sprejemanje novih meril ob omejitvi vpisa v gimnazije se
je, po iskrivih besedah Marka Špolada, ki mu ni
žal zadnjih rezerv za pisanje, spremenilo v marionetno
burko. Da so letošnji vpisni postopki bili popoln polom,
ni presenečenje. Tudi to, da žrtveno jagnje, ki so si ga
našli v obrobnih merilih srednjih šol, je le pesek v oči
resnici. O učiteljih, osnovnošolskih ocenah, o tem, kako
nam uspe spremeniti neuspešne srednješolske programe v
pol ure … Pobrskajte po našem/vašem časopisu za več!
SEKS NA OTROŠKEM IGRIŠČU
V Veliki Britaniji je javnost zmeraj bolj zaskrbljena,
ker se vse mlajši otroci vdajajo seksualnim užitkom. Učitelji
in starši namreč opozarjajo, da zdaj že sedemletniki pridobivajo
spolne izkušnje, s katerimi so se prej srečevali šestnajstletniki.
O tem je lani poročal britanski časnik The Independent
(maj 2005). Ob tem ministri priznavajo, da ne zmorejo nadzorovati
širjenja spolnih odnosov med mladoletnimi. Tudi število
najstniških nosečnosti dosega rekorde. Celo v osnovnih
šolah strokovni delavci tarnajo zaradi seksualnih iger
na otroških igriščih in trdovratno ukoreninjenega obscenega
izražanja učencev. Mnenja o tem, kdo je odgovoren za nastale
razmere, so različna - nekateri krivijo šolski sistem s
pomanjkljivo spolno vzgojo, drugi menijo, da so posledica
kaotične socialne kulture, ki slabi moč šolskega sistema,
ter naraščajočega nasilja in družbenih nasprotij. Pogled
na tuje si razprite s Šolskimi razgledi!
NE UČIJO SE SPROTI
Ali učenci pišejo domače naloge ali ne, je zdaj vseeno,
piše Martin Pišlar. O sodobni šoli, predvsem o nivojskem
pouku in pisnem ocenjevanju je razmišljal že v prejšnji
številki Šolskih razgledov. Tokrat nam predstavlja domače
naloge, ki jih neutrudno pišejo le pridni, sicer s tihim
vprašanjem, zakaj jih nekaterim ni treba pisati, in sprotno
učenje. Če domačih nalog učenci ne delajo, pravi, se o
tem obvesti starše. In to je vse. Ali bi vi hodili v službo,
če nekdo, ki ne hodi, ker se mu ne da, prav tako dobi plačo?
Če bi avtor prispevka hodil v osnovno šolo zdaj, pravi,
da prav tako ne bi pisal domačih nalog … Pa vi? Pobrskajte
po ŠR!!!
SMO SLOVENSKI UČITELJI RES TAKO NEV(R)REDNI?
Daljno leto 1928 - ko so v časniku Slovenec zapisali,
da se je širša javnost do zadnjih časov le malo brigala
za svoje učiteljstvo in da je prepuščala skrb in zanimanje
zanje državi in šolskim oblastem – se lahko iz takratnega
članka Sodobna družba in učitelj prepozna tudi danes. Že
v prejšnji številki smo pisali o delovnih zvezkih, tokrat
pa nam je mag. JELKA RAZPOTNIK pripravila poučen
odziv in nam razprla svoje obzorje v razmišljanju, kaj
se danes išče v naših šolah – znanje ali neznanje? >>Kliknite<<
in preberite več v odzivu!
PREVEČ NAS OBREMENJUJE
Ste že kdaj razmišljali
o tem, kaj bi vas lahko nenadoma tako obremenilo, da vam
tudi veliki filozofi ne bi mogli prihiteti na pomoč? Zamislite
si, da bi zadeli milijone. Bi vas obremenjevali? Naš pisec Toni Gašperič se je tokrat iskrivo in duhovito poigral z mislijo Janeza Drnovška – »Imeti moramo
toliko, kolikor zadostuje za dostojno življenje. Kar je preveč,
nas obremenjuje.« Vsak od humoristovih prijateljev je imel
kaj preveč – od razkošne jahte, mercedesa, do posojil, ki
so obremenjevala sosedo Klotildo. >>Preberite<< in
se ne obremenjujte!
|
Založba Rokus je obogatila naš trg z dvema otroškima revijama
– odličnima učnima pripomočkoma za delo z otroki v vrtcu
in osnovni šoli.
