|
 
Počitniških potepov je konec in tudi za sprehode po naravi je z začetkom šolskega leta časa manj. A vendar se skupaj podajmo na drugačen sprehod – med rastline s slikarjem Vladimirjem Segallo. Ne le, da v tej številki Šolskih razgledov lahko občudujete njegove tenkočutne ilustracije, pač pa umetnik podrobno razkriva skrivnosti stare tehnike jajčne tempere in nam v prispevku »VSE JE ŽIVO« obenem zaupa, kako se je z njo spoprijel sam …
VRNITEV K OPISMENJEVANJU
»Zaradi naglega razvoja komunikacijske tehnologije in njenih možnosti, ki terjajo vse višjo raven pismenosti, je del prebivalstva hendikepiran in ždi v temi neznanja. Glede na tako družbeno dejanskost je torej mogoče ugotoviti, da je zdajšnja družba znanja polarizirana tako, da vendarle precej razširjeno vrhunsko in splošno znanje na drugem koncu »uravnoteža« dramatično neznanje. Ker gre za preveč množičen pojav, da bi mogli verjeti v njegovo naključnost, je to verjetno učinek družbenih delitev,« ugotavlja dr. Darko Štrajn. Vprašanje (ne)pismenosti se zato prevaja tudi v vprašanje o obstoju demokracije in njenem razvoju …
MITOLOŠKE KORENINE KARAKTERJEV
V tej in nekaj prihodnjih številkah Šolskih razgledov nam bo dr. Tilka Kren predstavila grško mitologijo v psihologiji. Prebudili se bodo mnogi junaki, ki sicer kraljujejo v starih mitih, a s preučevanjem njihovih značajev lahko prav spretno razgalimo tudi zdajšnji čas. Spoznali bomo Prometeja, Damokleja, Sizifa, Herakleja, Tantala … in njihove značaje ter tudi to, kdo so žrtve, preganjalci in rešitelji v vzgoji, kakšno je ozadje tekmovalnega ozračja v šoli in kulturi ter kakšni so karakterji med učitelji in učenci.
Tokrat priznana psihologinja in specialistka psihoterapije piše o antičnih mitih, ki so še zmeraj arhetipi človeških lastnosti in vlog, o arhetipskih podobah, osebah iz svetih knjig … »Klik!«
UČITELJI ŽELIJO BITI VPLETENI IN VPLIVATI
Sprememb ni mogoče vpeljevati na ukaz. Siljenje šol z mehaničnimi in nepovezanimi prizadevanji ter akcijami od zgoraj navzdol pusti občutek neprepričljivosti, nepreglednosti in razpršenosti, piše znani belgijski strokovnjak za vpeljevanje sprememb in mentor Rudi Schollaert v članku v priročniku za šolske time z naslovom Vpeljevanje sprememb v šole, ki so ga lani izdali na zavodu za šolstvo. Nad takšnimi pobudami so šole razočarane. Prvič zato, ker snovalci prepogosto razumejo spremembe kot enoznačni in linearni proces, v katerem začrtajo cilje in akcijski načrt. Nato odkljukajo posamezne dejavnosti, pogosto izpeljane brez prave povezave in predstave o končni sliki. Kateri so še drugi razlogi za razočaranje? Preberite v novi številki Šolskih razgledov. O tem piše Andreja Žibret.
RAZREDNIK - OD PERESA DO BANKOMATA
Urejanje šolske dokumentacije je dolžnost vsakega razrednika. V praksi to pomeni, da razrednik prepisuje že shranjene podatke iz računalnika na navaden papir – v dnevnik, redovalnico, osebne liste … . »Rad sem razrednik, a sem tako bolj podoben srednjeveškemu samostanskemu menihu, ki v tihoti svoje celice z gosjim peresom v roki prepisuje knjige. Mislim, da je že skrajni čas za korenite spremembe v vodenju šolske dokumentacije, katere oblika se praktično ni spremenila iz časa nekdanje Jugoslavije. Upam, da smo si edini, da se dober razrednik kali in oblikuje pri delu z dijaki in s starši in ne za pisalno mizo.« Tako vas k poglobljenemu razmišljanju nagovarja Robert Šupe. »Klik!«
V RAZREDU
Dragi razgledovci! Ob začetku šolskega leta vam namenjamo nekaj zapisov, ki bodo še posebno dobrodošli. Za vas smo strnili razmišljanja o tem, kakšen odnos imajo učitelji in učenci do domačih nalog. Ali so obvezne? Zakaj so domače naloge pravzaprav potrebne?
Pišemo tudi o izkušnjah prekaljenih učiteljic, ki vedno znova najdejo prave vzgibe, da prebudijo v mladih vedoželjnost. Morda vas bo pritegnil prispevek »UČITELJ KOT ZGLED«. Tokrat so Šolski razgledi še prav posebno vsebinsko razgibani. Celo strip boste našli na naših svežih straneh. A ni običajen. Ponuja se kot dober pedagoški pripomoček. Ne verjamete? Prepričajte se v ŠR! |
