|
 
Pri slikanju svojih pastelov nič ne trpim in se s tem delom nič ne mučim; narobe, slikam za zabavo, veselje in kratek čas. Pri tem mi večkrat pride na misel izjava Zorana Mušiča: »Kdor pri umetniškem ustvarjanju trpi, naj menja poklic!«
Te besede arhitekta Janeza Suhadolca prebiramo v njegovi knjigi Od Akropole do Ribnice, ki je lani izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Z njim se podajamo na pot – v novo šolsko leto z njegovimi popotnimi pasteli po straneh teh Šolskih razgledov, sicer pa s kolesom, seveda. Ob nujnih potrebščinah vzame s seboj za popotno umetniško ustvarjanje zmeraj tudi risarski zvezek in oljne pastele … Naj vas pisani kozolec iz Rogatca, bazilika iz Madžarske, ozaljski grad s Hrvaške, samostan s Krete in druge barvite podobe pritegnejo tudi k prebiranju svojstvene, bogate, slikovite potopisne knjige, predvsem pa naj vas ustvarjalno navdihnejo za nov začetek.
PREPLETENO Z BUDIZMOM
Poklic učitelja je na Tajskem izredno spoštovan. To je čutiti že ob vstopu v šolo. Dijaki izkažejo spoštovanje učiteljem s priklonom, ne glede na to, kje jih srečajo. Do njih in do drugega osebja se vedejo spoštljivo. Ob vstopu v učilnico dijaki stojijo in enoglasno pozdravijo. Posebnost tajskih šol je šolska uniforma. Vsaka šola ima svoj kroj, svoje barve. Šola tudi določa, kakšno pričesko naj imajo šolarji. Dekleta ne smejo biti naličena, prav tako naj ne bi nosila lepotnih dodatkov; šele v srednji šoli lahko nosijo ročne ure. V šoli ne smejo povzročati hrupa. Ali je tudi vas zamikalo, da bi začutili šolski utrip na Tajskem? Že s »klikom« si lahko pričarate barvito pripoved profesorice Lidije Lavtar.
NA VRSTI JE SOOČENJE
»Nekateri učitelji in razredniki že namreč vrsto let opozarjamo, da nekateri dijaki, žal tudi starši, pišejo neresnična opravičila v izogib šolskim kaznim,« ugotavlja profesor Robert Šupe. Ni težko uganiti, kdo je potemtakem končni prejemnik neopravičenih ur in »vzgojnih ukrepov«. Če opravičila enačimo z redom in če imajo le-ta tako visoko vzgojno vrednost, potem zagotovo ne bi bili dnevniki – žal premnogih srednjih in poklicnih šol – skoraj do nerazpoznavnosti popisani z imeni manjkajočih. Doslej me ni še nihče prepričal o blagodejnem vplivu opravičil na obiskovanje pouka in na krepitev zrelosti pri dijakih. Učiteljem razrednikom, ki so odprte glave, duha in srca, je navidezni red tuj. Zato so že pospravili opravičila v ropotarnico šolske zgodovine … Več o tem si lahko preberete v prvi jesenski številki Šolskih razgledov.
KO PRIDE VAL...
Vsak izmed nas se je že znašel v okoliščinah, ko so nas tako zelo preplavila čustva, da si nismo znali pomagati. Čustva so lahko planila na dan tako hitro, da so presenetila celo nas same. Lahko pa so ta čustva ostala v nas, vendar vsekakor ne neopazno: bolečine v želodcu, glavoboli, utrujenost in druga stanja so pogosto znamenja neizraženih čustev. In tisti trenutek si želimo, da bi znali in zmogli s čustvi ravnati drugače. Čustva si lahko predstavljamo kot morski val, ki ima svojo moč. Včasih je ta val majhen, nežen, komaj opazen ali pa je gladina morja povsem mirna. Včasih pa mu nevihta da večjo moč in je lahko zelo nevaren. Kar nekaj učiteljev je dejalo, da se težko obvladajo v razredu in jim je zato neznansko žal. S »klikom!« vam bo Rožana Grdina razgrnila, kako naj učitelji laže obvladujejo čustva razreda …
MARKO GRE NA BORZO
»Zlahka bi me občutja kolegov zavedla. Morda tudi zlonamerno, če se vse vrti okrog škodoželjne menedžerske logike med šolami. A celo družboslovni poskusi se enkrat iztečejo. Takrat me bo spet tresla ista hamletovska dilema kot zdaj. Sem ali nisem predrag za mojo ljubo gimnazijo? Glede na boren pavšalni znesek v glavarini (največ naziv svetovalec, tretjega razreda; z najmanj 20 urami učne obveznosti in ne več kot 10 leti izkušenj) mi kaže slabo. Upoštevaje še nekaj večje potne stroške sem za šolo tako rekoč čista izguba. Učim pa, tako kot še večina mojih predragih kolegov, silno rad.« To je drobec Markove izpovedi, za več pa prelistajte sveže Šolske razglede s svežimi (novimi) rubrikami. Med njimi je tudi Markova …
KVADRATURA KROGA ŠOLSKE REFORME
Vsaka šolska oblast meni predvsem, da bo njena nova zasnova organizacije šolanja in vzgojno-izobraževalnih programov zagotovila najboljši način osebnostne rasti in usposabljanja mladih za izzive na njihovi poklicni in zaposlitveni poti. Običajno je iz ideoloških in političnih predsodkov ne zanimajo rezultati vzgojnih in izobrazbenih vrednot, na katerih je nastajal in se oblikoval šolski sistem v katerem koli prejšnjem obdobju, ko so tudi sami v njem pridobili svojo izobrazbo in omiko. Namesto da bi skladno s potrebami novega časa smotrno nadgrajevali in posodabljali šolstvo na doseženih spoznanjih in izkušnjah, reformatorji vedno znova začenjajo »odkrivati Ameriko« z ničelne točke. Tako razmišlja Boris Lipužič in se sprašuje, ali bo ostalo pri vsiljenih sistemskih rešitvah brez vsakršnega širšega javnega soglasja? Več s »klikom!«
ZAHTEVNO POSLANSTVO
»Že petindvajseto leto delam v vzgoji in izobraževanju. Ves čas sem poučevala na razredni stopnji. Učitelj, sploh tisti na razredni stopnji, je nenehno pod drobnogledom številnih udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Najbolj ključni in najbolj kritični so vedno bili in bodo starši. So tisti, ki lahko s svojim delovanjem učitelju izredno olajšajo delo, lahko pa mu ga zagrenijo do skrajnosti. Starši so prvi in najmočnejši zagovorniki svojega otroka in prav je tako.« A Romana Špehar Aškovič je prepričana, da učiteljev poklic ne obsega le vzgoje in izobraževanja, temveč tudi izobraževanje staršev. Kako to poteka, katera načela so pri tem pomembna … si preberite v novi številki Šolskih razgledov.
|
