|
 
Galeba domujeta v čudovitem zalivu na otoku Šolti. Seveda ju njuna krila ponesejo marsikam, a zmeraj znova se vračata domov … Slavko Zupan, likovni pedagog iz Vzgojno-izobraževalnega zavoda Smlednik, že dolga leta poletje za poletjem prihaja na ta hrvaški otok. Morda bo tokrat spet srečal prav ta par galebov … Ob posnetkih, ki jih je ujel v fotografski objektiv minulo poletje, se bomo, dragi razgledovci, tudi mi skupaj z vami prepustili poletnemu utripu …
LIST IZ DNEVNIKA
»Moja služba so zgodbe vseh barv z različnimi epilogi. Današnji repertoar: fant s tremi zaključenimi negativnimi je presrečen, da ne bo ponavljal; dekle se je skregalo s fantom, ta ji zdaj grozi, in prišlo je do prijave na policiji; druga, ki se ne želi vrniti domov za vikend; našega fanta so pretepli na ulici neznanci; dekle je zamudilo večerni izhod in se vrnilo pijano – ne prvič; pa tisti, ki ne najde ključa za glasbeno vadnico in ima čez dve uri izpit; obupani, ki ne more v sobo, ker so ga cimri zaklenili in ima v njej torbo s pripravljenimi plonki, ker danes popravlja. Nabiralka zgodb je ustreznejši opis svetovalne službe.« Iz dnevnika Ines Paravan, svetovalne delavke v Dijaškem domu Tabor Ljubljana.
BITI KONKURENČEN - IMETI DOBER ŠOLSKI SISTEM
Ko politiki s šolskimi reformatorji načrtujejo spremembe, podcenjujejo velikost in pomembnost šolskega sistema. Primerjamo ga lahko s cerkvenim sistemom ali na področju športa s sistemom mednarodnega ali nacionalnega olimpijskega komiteja. Za oba je značilno, da modri voditelji nikoli ne sprejemajo velikih reform, da ne bi po nepotrebnem vznemirjali svojih podanikov. Že davno pa je v zgodovini pedagoške stroke jasno, da je edino učinkovito vpeljevati spremembe s sistemom drobnih korakov, a temeljito premišljenih. Tako razmišlja v svojem prispevku prof. dr. Janko Strel, ki meni, da vlada spreminja šolski sistem brez sistematičnosti in načrtnosti. Pozornost namenja tudi največji slabosti našega šolstva … »Klik!«
UPRIMO SE DEBELOSTI
Opažamo številne pojave, ki so stalnica sodobnega življenjskega sloga razvitega sveta. Mladi so čedalje manj vzdržljivi. To negativno vpliva na njihovo zdravje in tudi na šolsko učinkovitost. Že desetletja se pri mladih zmanjšuje moč rok in ramenskega obroča, to pa posledično povzroča tudi slabo držo, v poznejših letih pa številne težave s hrbtenico … Zelo so opazne velike razlike med srednješolci. Mladi želijo preživljati prosti čas predvsem pasivno, največkrat sede pred računalniškim ali televizijskim zaslonom. Evropski raziskovalci ugotavljajo, da se z vsakim letom starosti zmanjša gibalna dejavnost mladih za tri odstotke pri fantih in za sedem pri dekletih. Kako bo mogoče ustaviti zastrašujoč trend naraščanja prekomerno težkih in debelih otrok, poskrbeti za varno in posameznikom prilagojeno vadbo, s tem pa jim oblikovati ustrezne športne navade, ki jih bodo spremljale tudi v odraslosti? Prelistajte dvanajsto številko Šolskih razgledov, v kateri dr. Marjeta Kovač razgrinja tegobo debelosti, ki je med drugim tudi posledica življenjskega sloga …
V SMERI HEDONISTIČNEGA POTROŠNIŠTVA
Če bo v svetu prevladal diktat neoliberalnega turbokapitalizma, ki s svojimi globalizacijskimi težnjami favorizira zgolj neomejeno gospodarsko rast z dobičkom in hedonistično potrošništvo kot glavni smoter življenja in dela, potem bodo tudi v vzgoji in izobraževanju prevladale predvsem prednostne vrednote Svetovne trgovinske organizacije: individualizem, tekmovalnost, kompetentnost, upravljanje s človeškimi viri ... Kaj bo še ostalo izobraževanju kot ključnemu dejavniku pri oblikovanju socialne povezanosti ter humani in vključujoči šoli? Ali lahko z delno privatizacijo izobraževanja na račun javnega šolstva rešujemo probleme izobraževanja strokovnih kadrov in tako pri nas zagotovimo večjo konkurenčnost in kapitalsko donosnost gospodarstva? Več o tem v prispevku Borisa Lipužiča že »s klikom!«
PRIMADONA
»Zgodilo se je tako … Zdaj šele sem spoznala, po debelih sedmih mesecih, da je nihče iz skupine ne mara prav posebno. Meni se je pa ves čas zdelo, da smo dobro uigrana ekipa, ki lahko doseže res pravi uspeh. Zaradi veliko vloženega truda in premnogih prostih ur sem jim od srca želela, da bi s predstavo zablesteli in poželi uspeh med vrstniki, krajani, starši, prijatelji … Kako to, da sem spregledala tako pomembno dejstvo? Kako lahko kaj deluje, če se sodelujoči ne marajo med sabo, če nekdo iz skupine provocira in daje v nič druge?
|
