|
 
Počitnice. Življenje bo utripalo drugače, ležerno bomo
zadihali, svetla jutra pa nas bodo vabila na dolge sprehode
v naravo. V zadnjih predpočitniških Šolskih razgledih (naslednji
izidejo takoj po počitnicah, 4. septembra 2004) se lahko
še preden odidete na oddih z nami potopite v globine morja,
med bitja, pisana in nenavadna, ljubka in strašljiva ...
V prostih poletnih dneh se naužijte svežine in naberite
moči za nov začetek. Spustite na plan navihanost in skrite
iskrice, ki vse leto potrpežljivo čakajo pod plaščem utirjenosti.
AKADEMSKI OBETI
Značilno je, da Ljubljana,
ki je ob Mariboru edino uradno univerzitetno mesto, svoji
univerzi ponuja neprimerno manjšo
podporo, kot jo svojemu visokemu in višjemu šolstvu omogočajo
druga mesta. Le-tem se razkošje študija v domačem okolju
in vse drugo, kar univerzitetno središče ponuja svojemu
mestu, ne zdi tako samoumevno, kot to drži za Ljubljano.
Primorske univerze prav gotovo še dolgo ne bi bilo, če
je tri obalne občine ne bi kar se da podprle, enako velja
tudi za druga središča. V Ljubljani je mesto v zadnjih
letih univerzo "pitalo" predvsem z neizpolnjenimi obljubami. Kliknite
in preberite, kakšne novosti se to jesen obetajo na slovenski
akademski sceni!
SLOVENŠČINA V VISOKEM ŠOLSTVU
Na posameznih slovenskih fakultetah je angleščina kar
nadomestila slovenščino ne le kot jezik teoretskega in
primerjalnega gradiva, temveč celo kot učni jezik, najpogosteje
na podiplomskem študiju, zlasti pa v diplomskih nalogah.
Če bodo posamezni deli programa potekali samo v tujem jeziku,
se bodo pospešeno zgubljali deli strokovnega jezika. Avtorica
zapisa Ne zavrzimo doseženega Majda Potrata poudarja,
da je bila raba slovenščine v izobraževanju in znanosti
izjemnega pomena pri oblikovanju narodne identitete in
utrjevanju avtonomnosti. Meni, da je jezikovno preklapljanje
v tuji jezik, o čemer je veliko slišati, kvečjemu vmesna
stopnja, ki lahko pelje v postopen izbris znanstvene
in strokovne slovenščine. Kliknite za več!
POČITNICE PO SVETU
Na Švedskem se šolska vrata zaprejo
že desetega junija. Ravnatelji nekaterih šol z veliko strahu
čakajo zadnji
šolski dan, saj učenci precej nenavadno praznujejo začetek
počitnic. "Spravijo se" na šolo, ki so si jo med letom
izbrali za svojo "sovražnico", tam zamašijo stranišča,
počečkajo zidove ali razbijejo okenska stekla. Prejšnje
leto so stockholmske šole utrpele desetmilijonsko škodo
zaradi razbitih stekel ob koncu leta. Pred nekaj dnevi
je švedsko javnost pretresla še vest, da so trije šestnajstletniki
pripravljali poboj v eni izmed šol v Malmöju ... Kako pričakujejo
počitnice na nikoli prevročem severu Evrope, na celini
pod južno zvezdo in v deželi, razpeti med morjem in puščavo? Več
o tem preberite na pisanih straneh naše predpočitniške
številke!! Pogovarjali smo se z našo rojakinjo Mihaelo
Hojnik, pedagoško vodjo v zasebnem vrtcu v Stockholmu, Kate
Collier s tehniške univerze v Sydneyju in Blanko
Kegl, likovno pedagoginjo in ravnateljico vrtca v Dahabu
na Sinaju.
V PRESTOLNICI EVROPE
Skupna akcija našega časnika in TWina je zelo uspela.
Naročniki Šolskih razgledov, ki so se med 3. in 6. junijem
letos po izjemno ugodni ceni odpravili v prestolnico Evrope,
so bili s potovanjem zelo zadovoljni. Del vtisov sta strnili
potnici Barbara Lavrič Ravbar in Alenka Žagar
Adanič. Polistajte po svežih ŠR in se odpravite
z njima na potep!
UČITELJICA NA MORJU
"Poleti bi bil učitelj, pozimi
zidar. Ves čas bi imel počitnice, pa še dobro plačo bi
vlekel." Barbara Cirman pravi,
da zanjo res ni lepšega kot biti poleti učiteljica in preživeti
počitnice na jadranju. Odkar ve zase, je bila "nora" na
morje in z veseljem se takoj po končni konferenci odpravi
na Vihro. Življenje na barki in z njo ji je dalo novo energijo.
Pravi, da ji dnevi in noči, prebiti na njej, odpravijo
vse skrbi, ki jih prinese šolsko leto. Novo leto začne
kot prerojena. Preskusite
njen recept!!!
|
