|
 TEŽE
KOT PRESELITI POKOPALIŠČE
Na
deseti Poletni šoli visokošolske didaktike (ta je
bila v Radovljici od 11. do 14. junija) je dr. Bogomir Mihevc
povedal, kako je znani harwardski profesor nekoč ugotavljal,
da je teže spremeniti študijski program univerze, kot preseliti
pokopališče. "Tudi visoko šolstvo je kot pokopališče starih
teorij in konceptov, ki potrebuje sveže zelenilo," je sklenil
s prispodobo. Približno tridesetim udeležencem (asistenti
in profesorji s fakultet) sta o odprtem in prožnem visokošolskem
študiju predavala dr. David Jaques iz Velike Britanije
in ddr. Barica Marentič Požarnik s Filozofske fakultete
v Ljubljani (Center za pedagoško izobraževanje). Predavanja
so bila v skladu s sodobnimi prijemi razgibana in aktivna;
taka, kakršna naj bi imeli tudi študenti.
Tokrat je
likovna oprema Šolskih razgledov priložnostna - počitniška.
Nabrali smo nekaj fotografij - vaših in naših. In kaj jim
je skupnega? Nastale so med počitnicami, nekatere med lanskimi,
druge že prej. Morda bodo pripomogle, da bomo ta čas, o
katerem med šolskim letom tolikokrat sanjarimo, laže dočakali
...
POMEMBNO
JE SLIŠATI PRAVO MELODIJO
Težko
pričakovani Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske
narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja premošča
številne zadrege pri uveljavljanju nujnih prilagoditev v
sklopu prenove v dvojezičnem šolstvu. Breda Senčar
ugotavlja, kakšne spremembe prinaša zakon. V prvem razredu
šestletnike uči poleg učiteljice tudi vzgojiteljica, dva
učitelja ali učiteljici bosta tudi v drugem in tretjem razredu.
Strokovna dvojica, ki odlično obvlada oba jezika, bo pri
pouku uporabljala metodo "ena oseba - en jezik". Učenci
se delijo v skupine le pri jezikovnem pouku, ko razvijajo
jezikovne spretnosti v enem in drugem jeziku. Pri drugih
predmetih, ki jih učitelji podajajo v slovenskem in madžarskem
jeziku, so skupaj. Več o dvojezičnem šolstvu - kliknite
ali si preberite v Šolskih razgledih.
MOBILNOST
- KAJ JE IN ČEMU SLUŽI?
Mobilnost
sicer ni lepa slovenska beseda, a jo težko prevedemo z enim
samim pojmom. Kaj torej pomeni - izmenjavo, namestitev ali
preprosto nabiranje izobraževalnih, delovnih in predvsem
življenjskih izkušenj v tujini, morda celo potovanje? Ali
mobilnost podpira različnost in enakost ter ali se odpravljajo
ovire, ki ne spodbujajo mobilnosti (financiranje, jezik,
razna dovoljenja ...). Tem vprašanjem je bila posvečena
konferenca Evropske unije v začetku junija v Stockholmu,
s tematskim naslovom Od individualnega razvoja do zaposljivosti
(From Individual Development to Employability). Bodite mobilni,
vzemite v roke tiskani časnik in preberite prispevek Majde
Širok, kjer boste našli več o konferenci.
RAZISKOVANJE
Se
mladim pri nas radovedno iskrijo oči? Je raziskovalna dejavnost
med šolarji živahna? Na strani 'raziskovanje' se boste v
prispevku Znanje,
ki se dotakne življenja lahko seznanili z raziskovalnimi
poletnimi šolami, tabori in delavnicami (ti zajemajo različna
naravoslovna in družboslovna področja), ki jih pripravlja
Gibanje znanost mladini pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije
(nekaj besed je namenjenih tudi tekmovanjem). Dragica
Marta Marinko, Valentina Maver in Mojca Osvald
z Gimnazije Bežigrad v prispevku Privlačnejše od pouka
predstavijo, kako so se z drugošolci lotile interdisciplinarne
dejavnosti. Z izdelavo krajše seminarske naloge so dijaki
spoznali načine in metode znanstvenega raziskovalnega dela.
V prispevku Radovedno opazujemo življenje pa svoje
izkušnje z raziskovalnimi dejavnostmi v šolstvu opišejo
Božena Brence, Leonida Močivnik, Savina
Bohak in Aleš Hvasti.
|
