|
 
Andrej Grošelj je tesno povezan s Prevaljami in okoliškimi kraji. Po končani akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral kiparstvo pri profesorju Slavku Tihcu, se je vrnil v osrčje Koroške. Ne le, da uči likovno vzgojo na Osnovi šoli Franja Goloba na Prevaljah (šola je poimenovana po slikarju in restavratorju, umrlem leta 1941); njegovi kipi nas pozdravijo na osrednjem cestnem krožišču v kraju, spomenik v bližnjem Šentanelu in še kje. Predvsem kipari v lesu, saj mu je les nekako najbliže duši in tudi sicer. Ustvarja tudi v kamnu, seveda pa se je v svojem likovnem in zlasti kiparskem izražanju spoprijel tudi z glino, bronom … V novih Šolski razgledih vas vabimo na sprehod med njegovimi stvaritvami. Dobrodošli!
STALIŠČA IN POZIV ZDPDS
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije je 17. maja letos pripravila omizje o tezah za javno razpravo ob spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Ministrstvo pa je objavilo osnutek besedila zakona dan pozneje, to je 18. maja letos. Strokovnjaki, ki so na omizju oblikovali pripombe, so presenečeno ugotovili, da jih predstavnica ministrstva, ki je sodelovala v razpravi, ni opozorila, da je osnutek zakona že oblikovan in da je njihova razprava zaradi tega tako rekoč brezpredmetna, saj ne vpliva več na pripravo besedila zakona … »Klik!«
ADIJO, TELEFONI
S pravicami ni pravzaprav nič narobe, toda učenci in dijaki bi se morali zavedati, da večina pravic vendarle izhaja iz opravljenih dolžnosti in tako v razredu res ni treba skorajda vsako uro parlamentirati, v čem je smisel pisanja domačih nalog, sprotnega učenja, rednega prihajanja k pouku in podobnega. Tovrstna problematika je pri nas veliko bolj pereča na, denimo, poklicnih šolah, ki so primerljive z nemškimi t. i. glavnimi šolami. Pred kratkim je bil v nemških medijih predstavljen poskus zboljšanja discipline na eni izmed tovrstnih šol, kjer so se problema lotili povsem sistematično … Več o tem si lahko preberete v enajsti številki Šolskih razgledov, v kateri profesorica Jelka Bajželj med drugim tudi pojasnjuje, da je vzgoja brez discipline le zabloda.
ANŽE UGRIZNE ANO
Kot ustrezno vzgojno tehniko, ki spodbuja k družbeno sprejemljivemu, torej prosocialnemu ravnanju, predlaga razvojni psiholog Martin Hoffman indukcijo. To je metoda, ki poudarja razvoj empatičnosti pri otrocih, torej zmožnost vživljanja v položaj drugega. Indukcija vsebuje predstavitev učinkov nesprejemljivega ravnanja nekoga na druge ljudi; pojasnjevanje razlogov, zakaj ima tako vedenje neugodne učinke; zakaj je neko vedenje sprejemljivo in želeno, pravilno. Indukcija je uspešna le, če nam uspe pridobiti otrokovo pozornost takoj, ko je bilo dejanje izpeljano. Kako naj vzgojitelji jasno pokažejo, da je otrokovo vedenje prizadelo drugega? Kako spodbuditi empatijo in katere so njene razvojne stopnje? Odgovore vam na svežih straneh Šolskih razgledov razgrinja vzgojiteljica predšolskih otrok Rosanda Leden. Več o tem tudi že s »klikom!«
KO GRE H KONCU
»Ko se šolsko leto končuje, nam rada zakrnijo krila domišljije. Maj se preveša v junij in v razredu nas obišče odmaknjenost. Tista, ki že sanja o počitnicah in se sprehaja po poletnih poteh brez šole. Vas zanima, kako smo jo pred letom odgnali s takratnimi drugošolci? S plastenkami. Tem je delalo družbo nekaj plastičnih lončkov, iz katerih smo pojedli jogurt s sladkim sadjem, in banjic, ki so kljub hladnemu poletju ostale brez sladoleda. Tudi brez pravih igrač si lahko izmislimo zanimive dejavnosti, le domišljijo je treba priklicati na plan.« Preberite si, kako to z lahkoto pričara razredna učiteljica Mojca Potrebuješ.
ŠE SLIŠIMO NOTRANJI GLAS?
»Učitelj je bil pravičen, strog, srčen. Vedno je znal pritegniti moje zanimanje za predmet. Šef je bil človeški, razumel je bolezen, sprejemal pomanjkljivosti in pohvalil prednosti. Ne morem si kaj, da ne ugotovim, da moje doživljanje avtoritete sega globlje od človekove funkcije ali vloge. Sega v globine njega samega, njegove človečnosti, sočutja, empatije, samospoštovanja, zaupanja, samoobvladovanja ... Dojamem, da je avtoriteta nekaj, kar prihaja iz človeka in se sreča s tistim, kar oseba opravlja kot poklic, funkcijo in vlogo,« razmišlja Rožana Grdina. O tem – kaj je avtoriteta, ali je nujna, zakaj se podati na pot samoraziskovanja in učenja, kako naj človek uveljavlja svojo avtoriteto, od kod izvira, se jo da naučiti – s »klikom!«
|
