Slovenija je med najbolj gozdnatimi deželami v Evropi, saj več kot polovico njene površine porašča gozd. V obdobju ledenih dob, ko je v večjem delu Evrope prevladovala hladna stepa, iz katere je gozd popolnoma izginil, so mnoge drevesne vrste v majhnih skupinah preživele tudi v zatočiščih na zavarovanih, toplih rastiščih jugovzhodnega obrobja Alp. Ob vsakokratni otoplitvi se je gozd razmeroma hitro spet razširil ne samo v bližnjo okolico zatočišč, ampak postopno tudi proti srednji in zahodni Evropi. Ena od posledic takšnega razvoja je prav gotovo bogata vrstna sestava današnjih gozdov pri nas, piše v uvodu v svojo knjigo Drevesne vrste na Slovenskem Robert Brus. Delo je nedavno izšlo pri Mladinski knjigi, obsega pa 186 samostojnih monografij v Sloveniji najpogostejših domačih in tujih dreves in več kot 550 barvnih fotografij, ki so v pomoč pri prepoznavanju drevesnih vrst. Nekaj smo jih izbrali za vas ... Da vas umirijo in ohladijo v čedalje bolj vročih dneh in vas spomnijo tudi na 5. junij - svetovni dan varstva okolja.

NA KLINU DEJAVNIH
Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) je vzniknila iz civilne pobude nekaj zanesenjaških andragogov (predvsem dr. Dušane Findeisen in dr. Ane Kranjc) in se v 22 letih razrasla v 35 krajev. "Ves ta čas je temeljila na prostovoljnem delu. Prvo delovno mesto se je odprlo šele leta 1999, drugo pa konec preteklega leta. Ob tem število slušateljev in študijskih skupin nenehno narašča. Slušateljev je zdaj približno 17 tisoč - bilo pa bi jih še mnogo več, če bi jih lahko sprejeli. A že zdaj ne moremo več obvladovati organizacijske plati delovanja univerze," je dejala Alijana Šantej na seji strokovnega sveta za izobraževanje odraslih 24. maja letos, ko so obravnavali (ponovno) pobudo, naj šolsko ministrstvo (MŠŠ) ustanovi UTŽO kot javni zavod - pri projektni dejavnosti pa naj bi sodelovala tudi druga ministrstva. V ŠR preberite, kaj o tem menijo strokovnjaki in kaj oblastniki!

SVET PRETVARJANJA
Pred leti je Janez Penca s tremi kolegi sedel v precej veliki dvorani neke piranske izobraževalne ustanove in čakal na pozdravne besede organizatorke delavnic o izobraževanju kot temelju trajnostnega razvoja in o metodah poučevanja okoljske tematike. Z udeleženci strašljivo redko posejana prostorna predavalnica je gospo, ki jih je pozdravljala, potiskala na rob joka. Na koncu jo je potisnila čezenj. >>Kliknite<< in preberite več!!!

UČITELJ - AVTONOMEN STROKOVNJAK
Šola naj bi mlade opremila z znanjem in jih ob tem tudi usposobila za vseživljenjsko učenje. Izobraževalni sistem zato ne sme nikoli obmirovati, saj se mora nenehno prilagajati zahtevam sodobnosti. Ob posodabljanju pouka se spreminja tudi koncept preverjanje in ocenjevanje znanja (POZ). Ocene naj sčasoma ne bi bile več le orodje za selekcijo učencev, marveč naj bi jih predvsem spodbujale k učenju. Preverjanje in ocenjevanje znanja v sodobni šoli so obravnavali tudi na nedavnem posvetu Poslovne skupnosti osnovnih šol Maribor (19. maja letos). >>Kliknite<< in preberite o zagatah ocenjevanja znanja in zaključevanja ocen!

NEUGLAŠENA Z DEMOGRAFSKIMI TRENDI
Ob nedavnem občinskem referendumu o eni ali dveh osnovnih šolah v Kopru ter ob neredkih novih gradnjah ali dozidavah šol v posameznih občinah, ki ne premorejo niti tristo učencev, se znova poraja vprašanje, kdo pri nas skrbi za racionalno organizacijo osnovnošolske mreže. Kdo celostno načrtuje in usklajuje šolski prostor z demografskimi gibanji? V tridesetih letih se je v Sloveniji število šoloobveznih otrok skoraj prepolovilo. A šole še zmeraj vztrajno gradimo po nekdanjih izhodiščih, čeprav je na podlagi števila rojstev mogoče vnaprej načrtovati šolski prostor, piše tokrat Boris Lipužič. >>Klik!!!<<

NE OBSOJAJMO, RAJE POMAGAJMO
V okolju, kjer bivam, spada večina Romov v skupino z nižjo stopnjo kulture bivanja in sklene svojo šolsko obveznost z nepopolno končano osnovno šolo, piše Jožica Šterbenc, učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Mirana Jarca Črnomelj. Vzroki za to so nedvomno neredno obiskovanje pouka, skromen besedni zaklad in nerazumevanje slovenskega jezika, slabše bivalne okoliščine in delovne razmere za učenje, nizek kulturni standard. Pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju imajo starši. A ti so neizobraženi, mnogi nepismeni, roditeljskih sestankov in govorilnih ur se ne udeležujejo redno, od svojih otrok se težko ločijo za več časa, zato jim ne dovolijo sodelovati na dnevih dejavnosti in oditi v šolo v naravi. >>Klik!!!<<

Razgledovci, POZOR!!!

Spet je z vami Sviz s stalnimi rubrikami, v katerih vas obvešča o pomembnih dogodkih v šolstvu in tudi drugje!

Prav tako ne prezrite razpisov za delovna mesta in razpisov visokošolskih ustanov. Pedagoške fakultete vseh treh univerz razpisujejo študijske programe spopolnjevanja za prihodnje šolsko leto!!!

Koprska fakulteta za Management razpisuje podiplomski študij s področja managementa v vzgoji in izobraževanju. Predstavlja vam tudi priročnik Moj čas - preverite, morda vam bo prišel prav!

Z novostmi vas seznanjata založbi DZS in DEBORA.

Ne boste verjeli: v STYRASSIC PARKU v Bad Gleichenbergu, blizu slovenske meje, vas pričakujejo dinozavri!

Ugodnosti SAMO za razgledovce!!!

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust.

Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.