|
 
Afrika, tu sem. Po dolgem poletu čez skorajda pol sveta sem bil utrujen, ukrčen in neprespan, ampak zaradi vzburjenja ob začetku nove pustolovščine je bilo moje telo prežeto z adrenalinom, da sem bil popolnoma naelektren. Mešanica popolne utrujenosti in nekakšne otroške zanesenosti. Počutil sem se kot zombi, ki se je dodobra najedel psihedeličnih substanc. Afrika, spet sem tu, bi lahko rekel …
Prebiramo knjigo Kolo, severovzhod (kolesarsko potepanje po Afriki, od Rta dobre nade do Kilimandžara) pisca, popotnika in fotografa Gregorja Födransperga Fedra. Pred dnevom Afrike in svetovnim dnevom sonca smo še s posebnim veseljem segli po njej in s fotografijami iz knjige opremili tudi to številko Šolskih razgledov.
NEODGOVORNI POSEGI
Na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport smo aprila lahko prebrali teze oziroma spremembe, ki so nas šolske svetovalne delavce resnično vznemirile, saj se nam po teh tezah obetajo spremembe, ki jih ne moramo sprejeti. Navajamo protiargumente in razmišljanja nekaterih naših članov Društva šolskih svetovalnih delavcev in strokovnjakov. Prizadevamo si, da bodo »zakonoustvarjalci« upoštevali naš glas. Sprašujemo se, kaj se bo zgodilo s pravico vsakega otroka (staršev) do svetovanja? Izkušnje kažejo, da se otroci in mladostniki težko sami odločijo poiskati pomoč, če imajo težave. Še posebno težko jo poiščejo, če svetovalca ne poznajo in se morajo na svetovanje naročiti ter oditi tja v posebno stavbo. Tudi učitelji bolj redko poiščejo stik z zunanjim svetovalcem. Če svetovalne službe ne bo več na šoli, se bodo otroci redkeje odločili za pomoč in svetovanje … »Klik!«
DRAGOCENI VAŠKI BISERI
»Zakaj me vrhovni sindikalist Branimir Štrukelj že ves april na vseh televizijskih nastopih vztrajno straši, da »nesposobna šolska oblast z ministrom Milanom Zverom na čelu «želi z novim plačnim sistemom ukiniti male podružnične šole? Na čigav račun? In če je vse res? Kako naj prepričam ministra in njegove svetovalce, »da so podružnične šole (POŠ) predvsem dragocene in ne le drage«? Ob napovedanih zakonskih spremembah iz medijev prihajajo dvojni signali. Po eni strani minister zagotavlja, da POŠ ne bodo zapirali; po drugi nekdo trdi, da tiste zgolj z desetimi učenci ne morejo dati socializacijskih veščin. Če se bodo svarila Branimirja Štruklja uresničila, se bodo, žal, najlepše slovenske vasi prelevile v spalna naselja,« ugotavlja Jolanda Regouc, ki v novi številki Šolskih razgledov osvetljuje morebitno usodo podružničnih šol.
NA VALOVIH LJUBEZNI
Miloš in Dejana sta prepričana, da otroci, ki nosijo v sebi ljubezen do glasbe, potrebujejo spodbudo okolja, druženje in predvsem to, da jih glasba čustveno pritegne. Zato razvijata tako glasbeno izobraževanje, ki bi uskladilo prvine klasične glasbene izobrazbe s potrebami vsakega otroka – bodisi po druženju, zabavi, skupni vadbi ... Glasbo skušata prilagoditi in približati učencem tako, da se v njih porodi pristno veselje do vadbe. Ustvarjata prostor in možnosti za vse otroke - glasbeno bolj nadarjene ali manj. Oba stremita k temu, da bi bili otroci deležni kakovostnega učenja (trdega dela) in zabave. Preberite več o otroški glasbeni skupini, ki vas bo navdušila s klasično glasbo, z dobrimi starimi Beatli in še čim. Na prvi koncert – v ljubljansko Celico – vas vabijo 1. junija letos. Vstopnine ne bo! »Klik!«
KJE SO TISTE SOLZICE
Mesto mojega otroštva je veličastno. Izpod mirne odeje hiš in ulic se dviga velik dimnik in zdi se, da še vedno kot gospodar bdi nad Mežiško dolino. Zgodaj zjutraj prvega maja me je prebudila budnica. O, koliko prvomajskih prazničnih budnic iz mojega otroštva mi je zapustilo lepe spomine. Pečat moje mladosti. Skušam se sprehoditi po Prežihovih stopinjah, po poteh mojega vzornika Lovra Kuharja, ki je veličastno in s čudežno toplino opisal svoja otroška leta v črticah – Solzice. Naslikal je podobe Korošcev, svojih domačih revnih sosedov, dninarjev, kmetov, fužinarjev. Izrazil je trpko grenkobo sirote, ljubezen do maternega jezika, povezanost in zraslost z zemljo. Prelistajte deseto številko Šolskih razgledov in si preberite čarobne utrinke iz Prežihovega ustvarjalnega sveta Sonje Breznik Apostolovič.
KRISTINA BRENKOVA - PISATELJICA, PREVAJALKA, UREDNICA
Študirala je psihologijo in pedagogiko ter iz pedagogike tudi doktorirala. Čeprav pedagoškega poklica ni praktično nikoli opravljala, se je vseskozi dotikala človeških duš in po svoje vplivala nanje. Ne na silo ali hote, temveč mehko in izjemno občutljivo. Pravzaprav to počne še zdaj ob vsakem pogovoru. S tem, da je poslovenila Piko Nogavičko, se je dotaknila toliko slovenskih otrok in odraslih kot verjetno nihče drug. V nešteto slovenskih domovih pa bi lahko našli tudi drobne knjižice iz zbirke Čebelica, ki je bila tako dragocena predvsem zaradi svoje dostopnosti. Sveža številka Šolskih razgledov vam razgrinja portret Kristine Brenkove, ki je bila urednica te zbirke in več drugih. Ob podeljevanju bralnih značk so jo spoznali učenci šestinpetdesetih osnovnih šol … »Klik!«
|
